Še pred dobrim letom sploh vedela nisem za kraj Algarve. Potem pa ena dobra reklama, zdrava slovenska radovednost, stric google in odločitev je padla. Naša destinacija 2013 bo Portugalska, no vsaj del nje.
Sledila je rezervacija letalskih kart. Vedela sva, da bomo šli junija ali septembra, na koncu pa je zmagala cena letalskih vozovnic, ki je junija bila za pet oseb nekje 500 € (no v bistvu za štiri, Žiga se še ni štel). Tako smo imeli letalske karte že septembra 2012… Sledile so rezervacije hotela v Lizboni, ranča v Alenteju in apartmaja v Portimau (Algarve). Potovanje sva razdelila na 13 dni; 2 dni Lizbone, 2 dni podeželja, 8 dni uživancije na obalah Algarveja in ena noč blizu letališča Lizbone v Setubalu.
Počasi so minevali meseci in podatki o našem potovanju so se kupčkali s pomočjo raznih spletnih strani(Trip advisor, My destination…)
Dan D, 19. junij je bil tu. Pot do letališča v Benetkah je trajala približno štiri ure z enim postankom malice in kavico za mamico. Avto smo pustili na parkirišču malo stran od letališča, ki poskrbi tudi za transfer do letališča in iz njega do avta.
Sledil je check-in, predaja prtljage in čakanje letala, otroka sta uživala ob gledanju vzletov letal in raziskovanju samega letališča, mi pa smo »veselo« za njimi letali. Sledilo je vkrcanje. Takrat pa novica, da bo letalo imelo zamudo, saj ima neko drugo letalo zasilni pristanek. Tako se je naš let zavlekel za dve uri. Žiga je odspal svoj popoldanski spanec, potniki na letalu s zasilnim pristankom so varno pristali, mi pa vzleteli. Let je bil dokaj miren, no včasih je kdo postal malo tečen, ampak že ob manjših turbulencah sta lepo mirno obsedela. Tako smo se bolj kot ne mirno pripeljali do našega trenutnega cilja, Lizbone!
LIZBONA
Ni nas ravno pričakalo sončno in toplo vreme, vendar pa nas za začetek to ni niti motilo. Iz letališča smo se takoj napotili na podzemno železnico, ki nas je popeljala do našega hotela. Ker je bila pozna ura smo si lahko le malce ogledali okolico ter poiskati nekaj za pod zob. Jaz in otroka smo se odpravili spat, Miha in Klemen pa ogledat stadion Benfica.
Lizbona 1. dan
S polnimi trebuščki smo se odpravili na metro s ciljno postajo zelene linije Cais do Sodre. Naš cilj je bil ogled okrožja Belem, do katerega pa smo morali še malo na tramvaj. Ko smo že pri tem en zanimiv podatek: Lizbona je razdeljena na 6. okrožij Belem, Baixa, Bairro Alto & Chiado, Alfama, Uptown, Parque das Nações.
Kdo bi si mislil, da je vožnja z metrojem tako zanimiva, vendar za Slovenca, ki se mora voziti na vse relacije z avtom, avtobusom ali » ultra hitrimi« vlaki, predstavlja metro pravo osvežitev. Seveda pa se pešačenju ne gre izognit. Tako smo se znašli pred:
Spomenikom odkritij zgrajen leta 1960 za slavljenje 500 obletnice smrti princa Henryja Navigatorja, ki je sponzoriral mnoge portugalske raziskovalce v 16. stoletju. Ob strani spomenika se nahajajo kipi vseh velikih portugalskih raziskovalcev, kot so Vasco de gama in Magellan. Pred njim na tleh pa je izrisan zemljevid, ki prikazuje portugalski imperij zgrajen po svetu.
Le pogled vstran pa se nahaja.
Belem Tower ali Lizbonska ikona zgrajena v dobi odkritij leta 1515 kot obzidje za varovanje vhoda v Lizbonsko pristanišče. Stolp Belem je bila začetna točka mnogih potovanj in tudi zadnji pogled na domovino z morja. Je spomenik, ki pogosto služi kot simbol države. Tudi Unesco ga je uvrstil kot spomenik svetovne dediščine.
Ogled stolpa ni brezplačen, vsaj za nas odrasle, se ga pa kljub temu splača ogledat .Zgrajen je iz več nadstropij, zato vozička ne predlagam. Stopnišče je ozko, zato je na vsakem nadstropju smerokaz, ki tako z vidnim in slišnim signalom opozarja, kdo ima prednost, tisti za gor ali tisti za dol. Na vrhu se odpira čudovit razgled na okolico.
Od tu nas je pot popeljala proti:
JERONIMOS MONASTERY ali Jeronimov samostanu, ki je najbolj impresiven simbol portugalskega bogastva in moči v dobi odkrivanja, zgrajen leta 1502. V njem je Vasco de Gama s svojo posadko prebil zadnjo noč pred odhodom proti Indijo v molitvi. Spada tudi pod Unescovo zaščito.
Ker pa je to potovanje z otroki in otrokom niso zanimivi spomeniki, smo naše popoldne prebili v Oceaniumu v katerem se nahaja 25.000 različnih vrst ptičev, rib, morskih ptičev in sesalcev. Je edini akvarij v katerem se v enem bazenu nahajajo različni ekosistemi. Ekosistemi so pregrajeni s steklenimi zidovi, kar daje občutek, da se vse živali nahajajo v istem prostoru. Poznan je predvsem po ene posebnosti, ribi po imenu Sunfish. V času našega obiska so imeli še razstavo želv, zato smo si ogledal še to, je pa Oceanium narejen tako, da so ponekod tla narejena tako, da imaš praktično občutek kot da hodiš po ribah, saj plavajo pod tvojimi nogami, v bistvu pa se vrtiš v krogu, saj je zgrajen iz več nivojev. In če Tjašo vprašate je to vrhunec potovanja, ona se še danes spomni le morskega psa. Tu smo preživeli res čudovito popoldne.
Da pa ne bi dan končali kar tako, smo skočili še na gondolo, ki nam je ponudila čudovit razgled na nekoč najdaljši most v Evropi ki pa še danes spada med najdaljše na svetu. Vasco de Gama bridge je dolg kar 17km.
Dan je bil dolg in naporen, a smo želeli videti še eno najbolj pomembnih točk v Lizboni, zato smo šli malo počivat na metro, ter se odpeljali v okrožje Alfama v katerem se nahaja:
CASTLE OF ST. GEORGE ali ključ Lizbonine duše
Grad St George je simbol Lizbone, ki je viden iz vseh točk mesta in je ena glavnih turističnih atrakcij Lizbone. Obstaja legenda o portugalskem prvem vitezu Martimu Monizu, ki je žrtvoval svoje življenje, tako da je z lastnim telesom zadrževal vrata skozi katera so hoteli vstopiti kristjani, da bi zavzeli MAVRSKI GRAD. Kristjani so ga žal kljub temu zavzeli s katerega so obranili Lizbono pred napadi vse do 12. st. Čudovita razgledna točka na mesto in čudovit zaključek dneva.
- dan Lizbona, Evora in pot v Alentejo
Naš dan se je začel s pakiranjem stvari nazaj v ruzake, ker pa smo imeli še nekaj časa, smo skočili nazaj proti metroju in Alfama okrožju. Žal smo prejšnji dan bili malo pozni v tem območju, zato si nismo mogli ogledat trgovine specializirane z ribjimi konzervami, kar je tudi ena posebnost Lizbone. Z Mihatom sva si dala malo duška in nakupila par konzervic, seveda tudi za naše prijatelje, privoščili pa smo si še kosilo, ter manjši nakup spominkov.
Po povratku v hotel smo se z našo prtljago odpravili nazaj na letališče, kjer smo imel rezerviran rent-a-car. Malo v šali malo zares, naju je bilo strah, da prtljage ne bomo spravili v kakšen majhen avto, a sva imela srečo in smo dobili Fiata punta, ki nas je stisnil vse noter.
Tako se je naša pot proti podeželju Alentejo začela.
Vožnja čez 17 km most Vasco de Gama in narava, ki se je spreminjala iz km v km, ko smo se oddaljevali od mesta ter bližali pokrajini, je dala naši poti dodaten žar, to pa seveda, dejstvo da se najboljše šele začenja. A o tem v 2. delu naše zgodbe….
