POTOPIS PARIZ V TREH DNEH

Kljub temu da je bistvo tega bloga pisanje o potovanju z otroki, bo tokratni potopis v znamenju potovanja v dvoje. Moje mnenje je, da je najbolje, da se v Pariz odpravite z boljšo polovico ali prijatelji, saj če si res želiš vse pogledati, je za otroka ( vsaj za tiste pod 10 let) prenaporno in morda celo nezanimivo.

1. dan Polet iz Trsta, ogled Eifflovega stolpa in vožnja z ladjico po Sienni

Tokrat sva letala iz Trsta z Ryanairom. Pri brskanju po internetu, sva naletela na namig, da veliko Slovencev avto parkira pri bližnjem šparu in tako prihrani nekaj evrov. Vendar pa posledično sledi manjši sprehod s kovčki. Lahko pa seveda parkirate na letališču, vendar je potrebno za parkiranje plačati.

Let traja približno 1h, nato pa vas na samem letališču Paris Beauvais  čaka avtobus, ki vas pripelje do centra, kjer se nato lahko  odpravite na metro in naprej.  Po hitrem postanku v hotelu in v bližjem Subwayu pa se najino raziskovanje Pariza začne z glavno znamenitostjo:

Eiffel tower slabi dve uri čakanja na prvo dvigalo in potem še malo čakanja na drugo, ki te odpelje do vrha in pred vami je čudovit razgled na mesto 320 metrov nad tlemi. Zgrajen je iz železne konstrukcije in tehta kar 10.000 ton, Francozi mu ljubkovalno rečejo železna dama.

Za romantičen konec dneva sva si privoščila še vožnjo po Sienni z ladjico.  Vožnja je trajala slabo uro, vendar je minila kot bi mignil.  Predvsem je bil užitek opazovanja ljudi, ki ti mahajo z mostov in mladih Parižanov, ki na obrežju Sienne uživajo v večeru. Za piko na i pa sva si ogledala še osvetljeni Eiffel ter privoščila večerni sprehod po parku okoli stolpa.

Po dolgem dnevu in na poti nazaj v hotel, sva naletela še na most nad tunelom kjer je umrla princesa Diana. Moram priznati, da me je stisnilo pri srcu ob vseh tistih napisih v spomin srčne princese.

2. dan Food market, Pantheon, St sulpice, Musée d’Orsay, Arch de Triomphe, Avenue de Champs in Centre de Pompidou

Za dober začetek dneva sva obiskala Food market, kjer sva si privoščila libanonski prigrizek in tipični francoski sladici. Ponudba na samem trgu obsega še svežo zelenjavo ter sadje, ribe, kruh in seveda nekaj pripravljenih jedi iz različnih držav.

Z metrojem sva se nato odpravila do Pantheona, ki se nahaja v latinski četrti. Zgrajen leta 1757 kot katoliška cerkev, trenutno pa služi kot grobnica velikanom francoske republike. Čudovit sprehod skozi francosko zgodovino, kjer vas spremljajo razne freske, slike…

Pot naju je nato peš vodila po mestu do cerkve St. Sulpice, predvsem znana iz knjige ali filma Da Vincijeva šifra.

Sledil je sprehod skozi Jardin de Luxemburg, park v katerem se na lep sončen dan zberejo družine in spuščajo ladjice po jezeru, midva pa sva si tako kot mnogi privoščila par minut počitka.

A ker čas gre naprej, sva se od tu odpravila proti Musée d’Orsay, na poti naletela na dokaz, da so Parižani večni romantiki, saj so njihovi mostovi, vsaj jekleni deli, prekriti z ključavnicam, iz tega pa je nastal pravi posel, saj ključavnice prodajajo na vsakem koraku.

Musée d’Orsay zgrajen med leti 1898 in 1900, ima razstavljene predvsem francoske umetnike. V njem so razstavljeni kipi, pohištvo slike in fotografije. Znan je predvsem po zbirki impresionističnih del umetnikov, kot so Monet, Degas, Renoir .. Majhen namig večina muzejev zahteva shrambo nahrbtnikov v garderobe.

Zopet sva se odpravila na metro in na drugo stran mesta, kjer sva se povzpela na Arch de Triomphe  eden najbolj znanih spomenikov Parizu, stoji sredi Place Charles de Gaulle.  Spomenik je postavljen v spomin tistim, ki so umrli v imenu Francije v času francoske revolucije in Napoleonovih vojn. Njihova imena so napisana na obokih, pod spomenikom pa se nahaja grobnica neimenovanega vojaka. Visok je 50 metrov in vam odpira čudovit razgled na Elizejske poljane.

Avenue des Champs-Élysées je najdražja ulica v Parizu a to seveda ne preplaši množice ljudi, ki se po njej sprehodijo in pasejo oči na izložbah. Tu najdeš tudi ulične plesalce in lokale, ki ponuja širok izbor hrane in nekaj zelo zanimivih znamk, a brez debele denarnice ne gre.

Ker brez krajšega počitka ne gre, se spočijeva in napolniva trebuha v Subwayu, ter odpraviva še proti enem muzeju Centre de Pompidou, multikulturna stavba. Vsekakor meni najljubši muzej,  saj v modernem smislu prikazuje utrinke vsakdanjega življenja, glasbe skozi čas, ter nekakšen demonstrator kako ljudje uničujemo zemljo ter spomin na nekaj katastrof današnjega časa.  Sama stavba muzeja, pa je že od zunaj prava paša za oči.

Za zaključek drugega dneva se odpraviva še na breg Sienne, kjer uživava ob opazovanju domačinov, turistov in turističnih ladjic.

  1. dan Louvre, Notre dame, Pere Lachaise, Sacre cour

Za zadnji dan v Parizu sva pustila Louvre, saj sva si želela vzeti čas za obisk in si ga v miru ogledat. Louvre v sebi skriva najbolj znano žensko,  Mono Liso.

Nič man pomembne pa niso kronanje Napoleona ter kipi kot so » Venus de  Milo«, Winged Victory Samotraške in Slaves. Seveda najdeš še veliko drugih. Naj še dodam, da je največja gužva ravno pri Mona Lisi, zato se splača pohitet in priti čimbolj zgodaj, saj se drugače moraš kar borit za eno normalno sliko. No pa še šok, slika je dokaj mala. V muzeju sva se prehajal dobre 2 ure, vendar bi se še lahko dlje, ker pa sem jaz imela željo, da si ogledava še par drugih znamenitosti sva pohitela proti naslednji.

Notre dame je katoliška katedrala zgrajena v gotskem stilu.  Vsekakor dih jemajoča stavba notranjost pa nič manj osupajoča. En majhen namig, vstop s kovčki ni dovoljen.

Pere – lachaise  velja za najbolj svetovno obiskano pokopališče, saj je tu pokapanih kar nekaj znanih Francozov in svetovno znanih ljudi. Na pokopališču se nahajajo tudi spomenik francoske revolucije, trije spomeniki prve svetovne vojne, več spomenikov druge svetovne vojne,… Midva sva se ogledala grob Jima Morrisona, drugače pa so še tu  Edith Piaf, Oscar Wilde, Moliere in drugi..

Od tu naju je pot vodila k hribu Montrematre, na njem pa stoji bela kupola bazilika Sacre Cour.

Sam okoliš je znan po nočnem življenju, tu se nahaja tudi eden najbolj znanih  kabarejev Moulin Rouge (film).  To je bila nekoč predvsem umetniška četrt, sedaj pa tega blišča skorajda ni več.  Pa še nekaj znanih imen, ki so tu nekoč živela: Renoir, Pablo Picasso, Amadeo Modligiani..

A ker je vsega luštnega enkrat konec, sva se napotila še enkrat k Eifflovem stolpu. Ter tam z zadnjimi sončnimi žarki, rekla Parizu adijo do naslednjič.

Še par nasvetov:

–          Razmislite o nakupu Pariz museum pass. Z njim dobite prosti vstop, prikrajšani pa boste tudi čakanja v vrstah pri večini mestnih znamenitostih in muzejih, vendar za Eifflov stolp ne velja.

–          Pri načrtovanju izleta preverite, katere znamenitosti so določene dni zaprte; primer Louvre je ob torkih, Musee de Orsay ob ponedeljkih…

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen.