PRVOMAJSKE POČITNICE: DO PELOPONEZA

Počitnice po želji otrok. Morje, plaže in dolgi dnevi… Naš Van smo usmerili na jug proti Grčiji. Cilj potovanja, pa se je zaradi vremena ves čas spreminjal. Tako smo na koncu neplanirano raziskovali delček Peloponeza.

Peloponez je polotok, ki se nahaja na južni konici celine in predstavlja najjužnejši del celinske Grčije. S celino je povezan s Korintsko ožino, kjer je bil leta 1893 zgrajen Korintski prekop ter z več mostovi čez kanal; vključno z mostom Rio–Antirrio (dokončan 2004). V Peloponezu se nahajajo najpomembnejša arheološka najdišča v Grčiji, vključno z Olimpijo, Epidavrom in Mikenami. Poznan je po razgibani obali, lepimi plažami in kristalno čistim morjem. Tem pa daje dodaten čar panorama z griči in visokimi gorami.

Potovanje je trajalo enajst dni. Obiskali smo skupno šest držav in kar nekaj novih zanimivih točk. Veliko smo se kopali, predvsem mladina in uživali v dolgih dneh in lepih razgledih. Parkirišča in nočitve, pa smo izbrskali s pomočjo aplikacije park4night.

Vsi nasveti glede potovanja so zapisani v rubriki NASVETI/POVZETKI NA KONCU POTOPISA.

NAJ SE POTOVANJE ZAČNE:

1.Dan: VOŽNJA DO NIŠA

 

Naš Van tokrat usmerimo na jug proti Grčiji. Prvi dan poti pa zgleda nekako takole. Vožnja po slovenski avtocesti z manjšimi zastoji s spremljajočimi nevihtami. Dolga vožnja po hrvaški in srbski avtocesti ter plačevanje cestnin. Obvezni postanki za malice in malo otroškega teženja ko zmanjka mobilnih podatkov. Sredi noči parkiramo naš Van na obrobju Niša. Miha je med prebiranjem komentarjev na aplikaciji park4night zasledil veliko negativnih komentarjev o raznih prevarah na nevarovanih parkiriščih po Srbiji, predvsem v bližini avtoceste, zato smo tokrat prenočili na varovanem parkirišču tovornjakarjev.

2.Dan: NIŠ – PLAŽA KAVOURINA(METHONI)

S prvimi odhodi tovornjakov iz arkirišča se tudi mi prebudimo. No midva z Mihom vstaneva, mladina pa je dopust vzela zelo resno in se ne da motiti. Po plačilu parkirnine (6EUR) in bogatejši za steklenico rakije (7EUR), se odpravimo na ogled Niša.

Niš je po številu prebivalcev tretje največje mesto v Srbiji. Skozi zgodovino je bil upravno, vojaško in trgovsko središče različnih držav in imperijev. V njem sta rojena tudi rimska cesarja Konstantin Veliki in Konstancij III.

Načrtovani ogled mesta je žal na koncu padel v vodo. Enostavno nismo našli praznega parkirišča. Po prevoženem skoraj celem mestu nas je predvsem presenetila gneča povsod po mestu in tako smo na koncu naredili le sprehod po parku Bubanj.

Park Bubanj je pomembno zgodovinsko mesto v Nišu; posvečeno spominu na žrtve druge svetovne vojne. Park je znan po treh pesteh, ki simbolizirajo odpor in kljubovanje fašizmu. Te skulpture, ki jih je ustvaril kipar Ivan Sabolić, so poklon več kot deset tisočim, ki so tu izgubili življenje med vojno. Park je bil kraj množične usmrtitve ujetnikov (mož, žena in otrok) koncentracijskega taborišča Rdeči križ med drugo svetovno vojno. Kljub težki zgodovini tega parka, je to zdaj kraj kamor se mnogi domačini zatečejo k fizični aktivnosti ali pa umaknejo od hitrega mestnega življenja. Ker je park malenkost izven mesta tukaj problema s parkiranjem ni bilo, pa tudi neke pretirane gužve v parku ni bilo.

Od tu se odpravimo dalje po avtocesti do Makedonije. Malo se nam vsem pot vleče, a vsaj na meji tokrat ni dolgega čakanja. Potem pa avtocesta dalje po Makedoniji.

V Negotinu naredimo postanek za kosilo. Miha je izbrskal konobo Ja tate… (lokalna žar beznica kjer srečaš predvsem domačine), kjer si privoščimo žar ploščo in šopsko solato. Cena za mesno ploščo za 5 oseb, 5 lepinj, šopsko solato in pijačo je bila 30EUR kar se nam zdi glede na naše zadnje cene zelo ugodno. Siti pot nadaljujemo in v večernih urah smo že v Grčiji.

Za prvi postanek v Grčiji izberemo plažo Kavourina v kraju Nea Agathoupoli predvsem ker je bila ura že pozna in je to bila najbližja plaža. Nea Agathoupoli je poznan po mokriščih in lagunah Axios, kamor mnogi pridejo opazovati ptiče.

Naše parkirišče je takoj ob morju, blizu ribiškega pomola tako da lahko opazujemo ribiče, ki se vračajo iz lova. Aljaž se takoj zapodi kopati v morje. Žiga in Tjaša pa prvo opraviti trening, nato pa se ohladita še v morju. Večerjo zmotijo zateženi komarji, ki nam enostavno ne dajo miru, pa čeprav uporabimo razne spreje in tako na koncu priznamo poraz in se skrijemo v Van do jutra.

3. Dan: PLAŽA KAVOURINA – KRIONERI

Ni lepšega kot pa sončni vzhod nad morjem in to ko še vse spi. Kavica, jaz, ribiči in sončni vzhod. Pa seveda kak komar. Sanjsko… Dopoldne nato izkoristimo za treninge, sprehod in plavanje. Nea Agathoupoli ni ravno mesto, je bolj ribiška vas, kjer se je čas ustavil.

Vremenska napoved nas namesto proti Halkidikiju usmeri na zahodno stran Grčije. Po poti naredimo postanek pri jezeru Ladon. Jezero Ladon je umetno jezero v zgornjem delu reke Ladon, v severozahodnem delu Arkadije v Grčiji. Zgrajen je bil leta 1955, njegova višina pa je 50m.

Kosilo in igranje odbojke s pogledom na enega najdaljših mostov v Grčiji. Prava milina pa čisto sami. Most Servia je eden najdaljših mostov v Grčiji z dolžino 1.372 m. Gradnja se je začela leta 1972 in bila dokončana leta 1975. Januarja 2020 so izvedli pregled mosta in odkrili so nepravilnosti, ki so nastale zaradi preobremenjenosti. Zaradi le teh so uvedli varnostne ukrepe; prepoved vozil težjih od 50 ton in omejitve hitrosti vozil na 40 kilometrov na uro.

Po kosilu pa nadaljevanje poti katero spremljajo pogoste nevihte in plačevanje cestnin. Denar dobesedno leti skozi okno, pa naj bo to 1,5€ ali skoraj 10€.

Končna točka dneva je nam že znana plaža ob ribiški vasici Krioneri. V ozadju skale po katerih se preizkušajo plezalci in spredaj morje v katerem otroci veselo zaplavajo. Plaža ima morda malo nasedle trave in milino kvarijo komarji, a mi se ne damo. Enostavno uživamo. In tako se še en dan konča.

4.Dan: KRIONERI – ARKOUDI

Pred dvema letoma sem ob sončnemu vzhodu na tem mestu opazovala spust gorskih koz po skalah do našega Vana, tokrat pa grške plezalce, ki se preizkušajo na stenah. Sicer bi raje koze, a kaj moreš… Žal nam niti vreme ni naklonjeno, saj piha in vse odnaša, tako da se spet spremeni naš načrt potovanja. Opustiva idejo o Kefaloniji, saj bo veter samo še hujši in ne moreva riskirati odpovedi trajekta na poti nazaj. Našo puščico usmerimo proti Peleponezu. Kamor pridemo brez načrta.

Seveda brez prečkanja mosta Rio-Antirio ne gre. Ta spektakularni most povezuje polotok Peloponez z grškim celinskim delom, natančneje z mestom Rio in Antirrio. Most je plačljiv; 23.70€.

Miha naš Van parkira na PZA taverne Faros, ki ponuja super razgled na celotno plažo Arkoudi. Plaža Arkoudi leži ob istoimenski vasici Arkoudi. Plaža se razteza na 120 metrov urejene plaže z mehkim zlatim peskom, blagimi valovi in postopnim vstopom v kristalno morje. Preostali del pa je divja kamnita plaža. Vasica Arkoudi je najbolj zahodna vas okrožja Elis, 4 km jugozahodno od Lygie, na obali blizu Loutra Kyllinisa. Leta 2001 je naselje imelo samo 77 prebivalcev.

Lastnik našega PZAja je prijazen Grk, ki nam veselo razkaže svoje imetje in poda par informacij. Kosilo tokrat izpod rok našega mojstra Miha, ki uživa v razgledu. Žal pa nam potem zagode nevihta, ki poskrbi da se zatečemo v Van. Pogledamo dirko Moto GP, nevihta gre mimo in čas je za užitek.

Preostali del dneva sončkanje, plavanje, ribolov in uživanje v sončnem zahodu.

 

5.Dan: ARKOUDI

Zame zopet rana ura in uživanje v prvih jutranjih žarkih ob kavici. Miha počasi zleze izpod toplega zavetja odeje in se mi pridruži. Noči niso ravno tople, a nič za to.

Odločimo se, da bomo ostali tu dve noči. Vsepovsod okoli kaže veliko vetra, tu pa je ravno toliko zavetja, da ni hudega.

Na sporedu je tako supanje, kopanje in sprehod po okolici.

Jaz celo preizkusim neopren, ki bo moral zdržati prihajoče norveško morje. Hmm z njim je tu skoraj pretoplo.

Zvečer pa zopet neuspešen ribolov. Le kaj delamo narobe, se sprašujeta naša neizkušena mlada fanta; ala ribiča.

6. Dan: ARKOUDI – PLAŽA AGIANNAKI

Jutro zaznamujejo treningi. Najprej midva ogrejeva stare kosti, nato pa Žiga, Tjaša in Aljaž opravijo svoje treninge. Šport baje ne počiva.

Po slovesu od lastnika “kampa” se odpravimo na urico in pol dolgo pot do naslednje točke; plaže Agiannaki. Plaža Agiannaki je neprekinjen pas peščene plaže, ki se razteza skoraj 8,2 kilometra. Plaža je drstišče za morske želve imenovane glavata Kareta in je del nacionalnega parka in del okoljske postaje, ki skrbi za zaščito želv. Po podatkih na internetu naj bi imeli celo vodene ture po plaži a verjetno to velja za obdobje gnezdenja oziroma valitve želv.

Parkirišče za naš Van najdemo na dolgi zelenici med mnogimi različnimi avtodomi. Nekje sva prebrala, da naj bi to bilo pravo naselje avtodomov. Nas je kar nekaj, a razdalje med enim in drugim so zelo velike. Mladina se hitro požene v morje, midva pa malo sončiva. Meni še voda ni dovolj topla, a se trudim.

Popoldne se odpravimo še na sprehod po naselju avtodomov. Nekateri tu dejansko živijo ali pa so prišli za kak mesec, saj imajo urejena prava dvorišča. Moram priznati, da me kaj podobnega mika, mladina pa je malo zgrožena.

Preostali del dneva kopanje, relaks pri avtodomu in uživanje v sončnem zahodu. Skoraj prepričana sem, da sem v morju videla tudi želvo… Ko pa pade tema se prijetno ohladi, takrat pa smuknemo pod odeje.

7. Dan: PLAŽA AGIANNAKIS – OLIMPIJA – PLAŽA KALOGRIA – JEZERO TRICHONIDA

Po zajtrku pospravimo našo puščico, sosedi iz Avstrije pa nam veselo mahajo v slovo. Končno bodo imeli spet mir. Petčlanska družina s tremi majhnimi otroci, ki skoraj zagotovo tu živijo ali pa so na res dolgem dopustu.

Po vsem tem poležavanju pa še malo raziskovanja Antike in začetka olimpijskih iger. Odpravimo se do mesta Olimpija, ki je dokaj turistična. Avtobusi turiste vozijo iz vsepovsod, poleg tega pa so parkirišča za avtodome zasedena zaradi neke motoristične dirke. Naredimo krog in na koncu parkiramo kar ob zapuščeni železniški postaji.

Olimpija je rojstni kraj najbolj znanega in pomembnega športnega dogodka v antičnem svetu, olimpijskih iger. Olimpijske igre so tukaj potekale vsaka štiri leta od 8.st. pred našim štetjem pa vse do leta 393 našega štetja. Olimpija je bila tudi središče čaščenja boga Zevsa in boginje Here.

Po nakupu kart se odpravimo najprej skozi muzej v katerem so razstavljeni ostanki posod, kipov in delov svetišča. Nato nadaljujemo skozi park do olimpijskega središča, kjer se sprehodimo med ostanki Zeusovega svetišča in olimpijskega prireditvenega prostora. Malo si kar predstavljamo, kako so izgledale olimpijske igre v antiki.

Na koncu pa se še podamo v muzej olimpijskih iger, ki v bistvu predstavi igre v času antike. Cena kart za nas 5 je bila 40€. Otroci so zastonj tako da je to u bistvu karta samo za naju.

Za konec se sprehodimo še čez mesto, ki sicer ne ponuja veliko. Trgovine s spominki in restavracije, to pa je tudi to. Privoščimo si gyrose in se odpravimo dalje.

Po urah zgodovine je čas, da odklopimo glave na plaži.

Plaža Kalogria se nahaja v bližini vasi Araxos, na severozahodnem Peloponezu, poleg narodnega parka Kotychi in Strofylia. Dolga je 9 km in široka 80 m ter je ena najdaljših peščenih plaž v Grčiji in je priljubljena destinacija za številne turiste in Grke. Območje blizu plaže ima veliko peščenih sipin, ki jih tvori morski pesek, ki se premika s pomočjo zahodnih vetrov in valov Jonskega morja. Sipine zavzemajo površino 200 hektarjev in lahko dosežejo višino do 10 metrov in širino od 20 do 500 metrov. Presenetljivo smo sami na plaži in ker še ni začetek sezone so nam ležalniki brezplačno na voljo. No pa si damo duška, supanje, kopanje in poležavanje. Celo s supom se poskušamo spust po sipinah, a gre prepočasi, da bi bilo zanimivo.

Za nočitev pa si izberemo brezplačno parkirišče ob jezeru Trichonida.

8. Dan: JEZERO TRICHONIDA – PLAŽA KERAMIDI – BUTRINT – BUJTINA VJOSA(ALBANIA)

Zopet malo bolj hladno jutro in sonce se za povrh skriva za oblaki. A brez moje jutranje kavice zunaj na razgledu pač ne gre. In kak lep razgled imam.

Jezero Trichonida je največje naravno jezero v Grčiji. Nahaja se jugovzhodno od mesta Agrinio in severozahodno od Nafpaktosa. Zajema površino 98,6 kvadratnih kilometrov z največjo dolžino 19 kilometrov. V jezeru in njegovi okolici živi več kot 200 vrst ptic. Njegova največja globina je 58 metrov.

Mladina opravi svoje treninge, sosedi iz Nizozemske zaposlijo Miha, ki jim prijazno na zemljevidu označi točke, ki se splača na njihovi poti domov pogledati. Prav prijetno je še videti ljudi, ki potujejo samo z zemljevidom.

Počasi se spakiramo in odpravimo dalje, naša puščica gre počasi proti domu. Po daljši vožnji mimo Preveze, si privoščimo še zadnjo grško plažo na tem potovanju; plažo Keramidi. Plažo Keramidi zaznamuje lepa gorska panorama v ozadju in kravice, ki se pasejo okoli ali pa celo po plaži med avtodomi. Moram priznati, da je meni to ena lepših plaž čeprav morje ni najbolj čisto. Fanta poskusita spet z ribolovom, potem ko opazujeta nekega domačina, kako privleče eno ribo, a njima žal nič ne prime. Kosilo so na koncu makaroni.

Meni in Mihu kar ni za naprej, a žal ni druge. Zapustimo Grčijo in vstopimo v Albanijo ter se odpravimo proti Nacionalnem parku Butrint.

Butrint leži na jugu Albanije približno 20 km od sodobnega mesta Saranda. Naseljen že v prazgodovini, mesto grške kolonije nato rimsko mesto in škofija. Po kratki okupaciji s strani Benečanov, je bilo mesto v poznem srednjem veku opuščeno. Na tem območju so se nato oblikovala močvirja. Sedanje arheološko najdišče predstavlja vsako obdobje v razvoju tega mesta. Narodni park Butrint je bil leta 1948 vpisan na seznam zaščitenih spomenikov nacionalne dediščine.

Ker smo prišli v Butrint po cesti SH81, ki povezuje Ksamil z grško mejo smo kanal Vivari prečkali s splavom. Verjetno eden redkih še delujočih, pa še malo drago vse skupaj (10EUR). Je pa dogodivščina za par sekund. Če povzamem sprehod po Butrintu (vstopnina za nas 24EUR), pa lahko rečem takole. Lušten sprehod med ostanki zgodovine, kot so rimski amfiteater, grad, cerkev. Glavna znamenitost so Levja vrata, ki sov bistvu eden od šestih vhodov v mesto iz 4. stoletja pred našim štetjem. Vrata imajo zelo ozek prehod, da lahko čim manj ljudi vstopi hkrati. Vrata niso bila originalno tako ozka, ampak so jih kasneje zazidal v strahu pred sovražniki. Na gradu je tudi manjši muzej zgodovine tega kraja in čudovit razgled na okolico.

Po ogledu pot nadaljujemo po Albaniji, ki nas na trenutke preseneča z lepo razgibano naravo in prepozidano obalo. Tudi ta del ceste so naredili čisto na novo…

Končna točka dneva pa je mesto Memaliaj, natančneje parkirišče ob reki Vjosi in restavraciji Bujtina Vjosa. Lastniki restavracije so uredili brezplačno parkirišče ob reki Vjosa, ki v bistvu nekako skrbi zdaj za promet restavracije. Če že prespiš na parkirišču pač tudi v gostilni nekaj poješ. Tako so naša večerja burek pite in pečen piščanec s krompirjem.

 

9. Dan: BUJTINA VJOSA – KOTOR(ČRNA GORA)

Mladina pod budnim očesom Miha naredi jutranji trening, nato pa počasi dalje. Najprej je še cesta po Albaniji zanimiva s pogledi na okoliške hribe, potem pa postane ravna in prav dolgočasna. Ob prihodu v mesta je gneča zato večkrat stojimo, izven mest pa ravnina in ovce.

Ko končno zagledamo mejo smo že prav pošteno veseli, da je konec vožnje po Albaniji. Na meji Muriqan – Sukobin, sicer gužve ni, a nas presenetijo številni, ki trkajo na okna vozil in prosijo. Od otrok do starejših in če daš enemu, jih je takoj na tvojem oknu še dodatnih deset. Cariniki, pa tudi mal bolj počasi delajo.

Pot nadaljujemo po cesti s super razgledom na Ulcinj, le škoda da je v prenovi, ker se nimaš kje ustaviti in uživati v razgledu.

Miha celo malo fantazira, da bi se ustavil v enem od obalnem mestu na plaži, pa ga presenetijo polna parkirišča še bolj pa gužva na plažah. Če smo v Grčiji bili sami na plaži je tu že prava sezona. Za kosilo najdemo počivališče z razgledom na plažo Jaz in Ploče. Malo obujamo spomine na prvi obisk teh plaž, no takrat smo bili čisto sami na plaži. Zdaj pa… gužva…

Po res dolgem dnevu in vožnji prispemo končno na naš cilj Kotor. Van parkiramo na plačljivem parkirišču (20EUR) s pogledom na cel zaliv. Otroci malo zaplavajo midva pa malo relaksa na plaži za začetek.

Po počitku pa je čas za raziskovanje Kotorja. Kotor leži ob vznožju gore Lovćen, ki se dviga na 1.749 metrov nadmorske višine. S 4 km dolgim obzidjem in tremi vhodi, od katerih so najbolj znana Morska vrata, zgodovina Kotorja sega v čas pred Homerjem, danes pa mesto še vedno izžareva duh antike. Velja za najstarejšo mesto Črne Gore, ki je zdaj zgodovinski spomenik pod zaščito države. Leta 1979 je močan potres resno poškodoval mesto, vendar je bil velik del obnovljen. Staro mestno jedro Kotorja je od leta 1979 na Unescovem seznamu zaščitene kulturne dediščine.

Najprej se sprehodimo znotraj obzidja in med ozkimi ulicami, vzamemo čas za večerjo v eni od mnogih gostiln (cene so turistično visoke) in samo uživamo v vzdušju tega starega mesta. Nato pa se še odpravimo na sprehod po promenadi, kjer je bolj sodoben vibe. Ulice so polne, tako domačinov kot turistov. Za konec večera še ognjemet, nato pa k počitku.

 

10. Dan: KOTOR – KAMP PODACA (HRVAŠKA)

Kot je v navadi, midva zgodnji ptici, medtem ko otroci še sanjajo. Pa no mal tišine in kavica s pogledom na zaliv Boka Kotarska prav paše.

Po zajtrku pa nadaljevanje poti po panoramski cesti mimo Prerasta in Herceg Novi. Na mejnem prehodu Debeli Breg/Karasovići pustimo 40 min življenja ob vstopu v Hrvaško. Pot nadaljujemo po eni najlepših panoramskih cest, jadranski magistrali. Jadranska magistrala, se vije vse od meje z Črno Goro pa do mejnega prehoda s Slovenijo; Starod/Pasjak. Hitri postanek naredimo na razgledni točki nad Dubravnikom, krajše pa po bencinskih črpalkah, ki še ne obratujejo.

Prvič se peljemo čez most Pelješac, ki so ga odprli leta 2022. To je viseči most skupne dolžine 2.404 m s šestimi glavnimi stebri in trinajstimi jeklenimi razponi dolžine od 72 do 285 metrov, projektiral pa ga je Marjan Pipenbaher iz slovenskega podjetja Ponting. Z višino 55 metrov je bila izpolnjena zahteva Bosne in Hercegovine, da zagotovi nemoten prehod ladij v Neum. Z izgradnjo mosta so povezali jugovzhodno Hrvaško s preostalo državo, hkrati pa naredili obvoz, ki se izogne kratkemu obalnemu pasu Bosne in Hercegovine pri Neumu.

Za zadnjo točko pred odhodom domov izberemo manjši kamp v obalni vasi Podaca, ki se nahaja nekje na sredini med Dubrovnikom in Splitom. Kamp Podaca nam ponudi še zadnje nočitev na tej poti za presenetljivih 27EUR.

Po kosilu sledi še relaks, plavanje, supanje, sončenje…

 

11. Dan: KAMP PODACA – DOMOV

 

 

Zadnje jutro na tem potovanju je tu. Pred odhodom še tek po obalni poti in kopanje.

Ni nam za iti domov a je žal potrebno. Spakiramo in se odpravimo po jadranski magistrali, ki nas razvaja z razgledom na zalive, ki kar kličejo po kopanju in poležavanju na plaži.

Žal je večina preostale poti po avtocesti, ki pa nam ponudi samo dodatne dve ure čakanja v po-praznični gneči. Po vsem tem čakanju v gneči in vožnji domov, smo čisto presrečni, ko zagledamo izvoz Šentrupert.

 

IN TO JE TO!!! DO NASLEDNJIČ SEVEDA

POVZETKI/NASVETI:

• PREVOŽENI KM: 3700 km

• STROŠKI: Gorivo cca 500EUR, cestnine in mostnine cca 300EUR, prenočišča 73EUR, vstopnine cca 100EUR

• GORIVO: Najbolj se nam je splačalo tankati na Hrvaškem (1,28€), Severni Makedoniji (1,07€) in Črni Gori (1,28€). Malo za primerjavo medtem Albanija (1,74€), Srbija (1,61€).

• TEMPERATURA MORJA: Okoli 18°C (Povzeto iz interneta)

• Nov zakon o prepovedanem spanju na free v Grčiji: Sprejet teden kasneje. Žal med prvomajskimi ni odprtih veliko kampov.

• NOČITVE

1. Dan: Okolica Niša, PZA (6EUR) [43.31867, 22.015661]

2. Dan: Plaža Kavourina parking (FREE) [40.454399, 22.5923]

3. Dan: Plaža Krioneri parking (FREE) [38.34371, 21.598563]

4. Dan: Arkoudi PZA (10EUR) [37.845014, 21.109995]

5. Dan: Arkoudi PZA (10EUR) [37.845014, 21.109995]

6. Dan: Plaža Agiannaki parking (FREE) [37.362197, 21.688907]

7. Dan: Jezero Trichonida parking (FREE) [38.591, 21.4914]

8. Dan: Bujtina Vjosa parking (FREE) [40.349877, 19.986592]

9. Dan: Kotor parking (20EUR) [42.421691, 18.764863]

10. Dan: Kamp Podaca kamp (27EUR) [43.122101, 17.305799]