VOLKECI NA SEVER EVROPE: ŠVEDSKA (1.del)

Končno je prišla priložnost, da dolge poletne počitnice izkoristimo za potovanje na skrajni sever z Vanom. Potovanje po Skandinaviji s ciljem obiskati najbolj severno točko Evrope Nordkappa.

Plan potovanja sva pilila skoraj celo zimo in del pomladi. Vmes nekajkrat obupala, zaradi težav z Vanom pa tudi mladina ni ravno navdušeno pogledovala proti skoraj dvomesečnem potovanju po mrzlem delu Evrope. No pa seveda dva meseca brez prijateljev in na majhni površini s tečnima tastarima tudi ni sila privlačno za najstnike.

Na koncu smo se na Dan Državnosti vsi zbrali v našem Vanu in potovanje proti severu se je začelo.

Potopis potovanja po Skandinaviji je razdeljen na dva dela. Prvi del je sestavljen iz začetka potovanja proti in po Švedski ter s kratkim obiskom Finske. V drugem delu pa se bom posvetila Norveški ter poti nazaj.

Švedska je skandinavska država s tisoč obalnih otokov in celinskih jezer, skupaj z obsežnimi severnimi gozdovi in ledeniškimi gorami. V bistvu velja, da je Švedska država z največ otokov na svetu. Njena prestolnica je Stockholm, ki je zgrajena na kar štirinajstih otokih. Je država, ki jo mnogi poznajo po ABBI, zgodbah o Vikingih, Evrosongu in Ikei. Denarna valuta je švedska krona (SEK).

Finska, uradno Republika Finska, je obmorska država v severni Evropi. Glavno mesto so Helsinki. Na zahodu meji na Švedsko, na severu na Norveško ter na vzhodu na Rusijo. Za Finsko pokrajino so značilna jezera, ki naj bi jih bilo približno 168 tisoč, številni otoki in deroče reke sredi značilnih temno zelenih iglastih gozdov. Velika večina prebivalstva so etnični Finci. Uradna jezika sta finščina in švedščina. Finska sodi v skupino petnajstih držav evro območja, ki so leta 2002 svoje nacionalne valute zamenjale za evro.

Vsa parkirišča in prenočišča smo našli na park4night. Veliko podatkov sva zbrala iz tujih potopisov ključne pa sva našla na slovenskem vlogu potujočega para, ki jih najdete pod imenom Potujoči brlog. Vsi nasveti glede potovanja so zapisani v rubriki NASVETI/POVZETKI NA KONCU POTOPISA. Na koncu drugega dela (Od Nordkappa do Danske) sva potegnila skupaj tudi stroške potovanja.

NAJ SE POTOVANJA ZAČNE:

1.Dan: ŠMARTNO OB PAKI – JEZERO HALLSTAT- JEZERO SCHWARZENSEE

Dan D je tu. Čas je, da našo puščico usmerimo na sever Evrope. Pred odhodom spakiramo še zadnje nujne stvari, sledi pregled Vana in slovo domu. Nekako še nismo dojeli, da nas skoraj dva meseca ne bo domov.

Pot do avstrijsko-slovenske meje poteka brez posebnosti. Miha se odloči izogibati avstrijski avtocesti kar nam ponudi čudovite poglede na razgibano avstrijsko pokrajino.

Prva točka postanka na poti je jezero Hallstatt, ki se nahaja v Salzkammergut. Poimenovano po mestu Hallstattu, majhnem tržnem mestu, ki je že od prazgodovine znano po rudarjenju soli in je izhodišče najstarejšega še delujočega industrijskega cevovoda na svetu, ki se je uporabljal za prevoz slanice do Bad Ischla in naprej do Ebenseeja.

Jezero nam ponudi težko željeno ohladitev pri 39 stopinjah, ki jih nakazuje števec v Vanu. Jezero je sicer kratkotrajna ohladitev in PZA ob jezeru ne ponuja nobene sence. Velja tudi omeniti, da je na PZAju prepovedano postavljati mize in stole pred avtodom, je pa super ker je mogoče PZA plačati tudi po urah. Plaža jezera je sicer lepo urejena in dobimo celo nekaj sence. Temperatura voda je prijetnih 22°C, je pa zaradi dostopnosti in urejenosti zato tudi večja gužva. Odločimo se da tu raje ne bomo prenočili in zato se z Vanom odpravimo malo bolj višje na parkirišče ob jezeru Schwarzsee. Razgleda nimamo je pa senca predvsem pa dosti bolj prijetne temperature.

Jezero Schwarzsee se nahaja približno 2km zahodno od Kitzbuhela ob cesti Brixental v Kitzbuhelskih Alpah. Schwarzsee velja za eno najtoplejših in najlepših kopalnih jezer v Alpah.

Po sadni malici se naša četica odpravi na pohod okoli jezera. Senčka, občasni razgled na jezero ter tu in tam sladkanje z gozdnim jagodami, prava milina. Pohod traja vse skupaj slabo uro in tudi gužve ni.

Večer zaznamujejo treningi saj se je mladina odločila, da je to potovanje za njih bolj v znamenju priprav na novo športno sezono.

2.Dan: JEZERO SCHWARZSEE – LINUM

Tjaša, Žiga in Aljaž dan začnejo s treningom. Malo pa morava poskrbeti, da je mladina utrujena. Le tako zdržijo dolgo vožnjo brez prerekanja.

Po treningu gremo dalje na pot. Dan zaznamuje dolga vožnja čez preostanek Avstrije globoko na sever Nemčije. Postanek naredimo le za okrepitev trebuščkov v enem od mnogih McDonaldsov ob avtocesti.

O vožnji po avtocesti Nemčije lahko povzamem le to da imajo tudi oni zastoje in dela na cesti, tako da tudi njih ni za hvalit. Razgledi pa polja, tovarne in gozdovi.

Po skoraj enajstih urah na poti prispemo v vasico Linum, kjer parkiramo naš Van na PZA ob jezeru. Linum je vas v občini Fehrbellin v Nemčiji. Mnogi jo imenujejo tudi “vas štorkelj”. Vasica je bila prvič omenjena leta 1294 in je del romarske poti Berlin-Wilsnack, ki se je začela konec 14. stoletja.

Po prihodu v Linum naredimo kratek trening in sprehod po okolici ter uživanje v razgledu. Miha rezervira in kupi karte za trajekt iz Rostocka do Trelleborga (Švedska) za naslednji dan. Medtem ko mladina pridno že sanja pa jaz pišem blog in iščem informacije o Švedski.

3.Dan: LINUM – ROSTOCK – TRELLEBORG(ŠVEDSKA) – BOSTE

Po jutru se dan pozna. Prvo sprehod z Ruby, nato opravimo vsi treninge, zajtrk in premik proti Rostocku. Malo nagajajo veter in dežne kaplje a po slabih dveh urah prispemo v Rostock, kjer se začasno parkiramo na parkirišče Boarder shopa. Midve s Tjašo malo pokukava v trgovino, kjer gre vse na veliko. Trgovina je založena samo z alkoholom in sladkarijami. Zgleda dokaj ugodna za prebivalce Skandinavije, saj vsi polnijo prtljažnike z alkoholom.

Na hitro skuhamo juho in nadenemo dolge rokave. Na števcu kaže samo 17 stopinj.

Po kosilu se premaknemo v vrsto za trajekt v pristanišče, kjer že stoji kar nekaj kemperjev in tovornjakov. Zelo malo je avtomobilov v primerjavi z avtodomi, kombiji itd. Preseneti nas da je pristanišče zelo avtomatizirano in komad kje srečaš koga od zaposlenih. Tudi na rampi pri kontroli kart poteka vse avtomatsko z avtomatskim skeniranjem.

Iz Rostocka pelje v Trelleborg trajekt družbe TT – Line. Približno uro in pol prej se je potrebno zglasiti na check-inu. Trajekt nas je stal 184€, se pa te cene zelo spreminjajo dnevno. Ceneje je v torek in četrtek, druge dni pa je dražje, malo pa je tudi odvisno od povpraševanja.

Tudi Nemci niso ravno točni, trajekt na koncu zamuja skoraj dve uri. Po vkrcanju najprej navdušeno zavzamemo prostor na palubi. Uživamo v pogledu na odmikajočo se Nemčijo in razburkano Baltsko morje. Potem pa nas veter prisili k iskanju zavetja pod palubo. Preostali čas poti preživimo na udobnih stolih med opazovanjem morja. Mladina si čas krajša z ogledom risank v kinu ali pa igranjem igric, midva pa z brskanjem za podatki o potovanju.

Po skoraj šestih urah potovanja prispemo na Švedsko, natančneje v pristanišče Trelleborg. Izkrcavanje je hitro in že smo na poti do našega prvega postanka v obalnem kraju Boste kjer dobimo še zadnje parkirno mesto. Boste se nahaja v regiji Skane na Švedskem, približno 35,2 km od Malma.

Za konec tega dneva se odpravimo na krajši sprehod po plaži.

4.Dan: MALMO – TIMSFORS

Mladina bi kar vlekla svoje spanje, a sva malo sitna pa se počasi en za drugim vstanejo. Po zajtrku se odpravimo do Malma, kjer uspešno najdemo parkirišče.

V bistvu sploh ni pretirane gužve za sobotno jutro. Van parkiramo na parkirišču cona 3 ob knjižnici. Parkirnina je plačljiva z aplikacijo easypark. Malmo je tretje največje mesto na Švedskem, za Stockholmom in Goteborgom. Nahaja se ob ožini Oresund na jugozahodni obali Švedske. Malmo je mesto edine neposredne povezave Švedske s celinsko Evropo. Povezuje ju most Oresund dokončan leta 2000. Mesto dobesedno prehodimo po dolgem in počez ter si pogledamo naslednje znamenitosti:

Kraljevi park in grajski park (Kungsparken & Slottsparken) sta parka zgrajena v 19. stoletju. Slottsparken (Kraljevi) in Kungsparken (Grajski) park ločuje kanal. Parka sestavljajo različne sprehajalne poti, ribniki, drevesa in rastline, odprte travnate površine in brvi čez kanal. Pa še kak grob se najde.

Turning Torso je druga najvišja stavba na Švedskem, visoka 190 metrov. Nebotičnik v okrožju Vastra Hamnen ima 54 nadstropij razdeljenih na 148 stanovanj za najem, zgornji dve nadstropji pa sta namenjeni sejnim sobam. Stolp ima 90-stopinjski zasuk in je ena najbolj znanih znamenitosti Švedske oz. Malma.

Stortorget je velik in odprt trg, ki se nahaja v središču mesta in je tesno povezan z Lilla Torgom. Na trgu se nahaja tudi manjša restavracija Čevapčilnica. Miha in otroke navduši, mene in Tjašo pa bolj festival ulične hrane, ki v pravih food truckih ponuja hrano iz različnih držav sveta (Tajsko, Vietnamsko, Madžarsko,..).

Mestna hiša v Malmoju je bila zgrajena v letih 1544–1547, v času, ko je bil Malmo eno največjih mest v Skandinaviji. Dvonadstropna stavba je bila največja mestna hiša, ki je bila zgrajena v 16. stoletju.

Cerkev sv. Petra, znana tudi kot cerkev Sankt Petri, je velika cerkev iz 14. stoletja. Uživa sloves najstarejše stavbe v Malmoju, katere temeljni kamen je bil položen leta 1319. Cerkev je bila zgrajena v baltsko-gotskem arhitekturnem slogu, na njeno zasnovo pa je vplivala lubeška cerkev sv. Marije. Njen visok stolp, ki meri 105 metrov je bil dodan v 15. stoletju skupaj z več kapelami.

Lilla Torg je trg v Malmu, ki je slikovit, poln barov, restavracij in kavarn. Zgrajen leta 1592 kot tržni trg.

Grad Malmo, zgrajen med letoma 1537 in 1542 v ruševinah stare utrdbe, je najstarejši ohranjeni renesančni grad v Skandinaviji. Grad je tudi kraj, kjer so v srednjem veku kovali danske kovance in kjer so med letoma 1568 in 1573 zadrževali zapornike.

Grajski mlin, lokalno znan kot Slottsmollan je stavba, katere zgodovina sega v 19. stoletje in odlično predstavlja bogato industrijsko zgodovino regije. Mlin je bil ključnega pomena za proizvodnjo moke.

Trg Gustav Adolfs Torg v mestu Malmo med domačini bolj znan kot trg Gustav. Trg se odlikuje po tem, da se razprostira na več kot 15.000 kvadratnih metrih in ima veliko število dreves, skulptur in fontan.

Čevlji na mostu Davidshallsbron so serija skulptur švedske umetnice Ase Marie Bengtsson. Devetnajst parov bronastih čevljev je poklon švedskim umetnikom iz različnih obdobij in poklicev.

Malmo Saluhall je prenovljeno skladišče iz 19. stoletja, ki je polno stojnic s hrano, butikov in majhnih restavracij.

Mestna knjižnica je javna knjižnica v Malmoju, ki je bila odprta 12. decembra 1905. Ima 550.000 različnih medijev, približno 10.000 DVD-jev in 33.500 glasbenih CD-jev. Leta 2006 je postala prva knjižnica na Švedskem, ki je izposojala videoigre.

Vmes smo naredili še ovinek do obale in pogledali proti mostu Oresund. Most je kombinacija viadukta in predora ter železniške in cestne povezave, ki prečka ožino Oresund med Dansko in Švedsko. Dolg je 16,4 km in predstavlja povezavo med mestnimi območji Kopenhagna na Danskem in Malmoja na Švedskem oz. gledano širše, povezavo med železniškim in cestnim omrežjem v Skandinaviji ter Srednji Evropi. Je drugi najdaljši most v Evropi in združuje cesto in železnico v eni sami strukturi.

Po ogledu mesta se prijetno utrujeni odpravimo dalje. Avtocesta sicer vodi proti Stockholmu, a mi naredimo postanek za nočitev v kraju Timsfors. Tokratna nočitev se nahaja dobesedno na nogometnem igrišču. Domačini so zelenico spremenili v parkirišče za avtodome. V klubskih prostorih se nahaja tuš, kuhinja in wc (20€/noč).

Poleg tega pa je v ponudbi tudi savna, le zakuriti jo je potrebno.

Mladina je igrišče izkoristila za trening, nato pa so fantje še preizkusili savno in postali pravi navdušenci.

 

5.Dan: TIMSFORS – NACIONALNI PARK STORE MOOSE – JEZERO HINDSEN – JEZERO VASTRA LAGERN

Vedno bolj imam občutek, da smo mi prave zgodne ptice tu na Švedskem, v primerjavi z domačini in ostalimi. Medtem ko naša četica zapušča parkirišče okoli osme ure zjutraj, se prvi sosedi komaj budijo. Bomo pa vsaj prišli do prostega parkirišča na naslednji lokaciji za katero velja, da je zelo obiskana in je lahko parkirišče problem. Mi te izkušnje nimamo in lahko praktično izbiramo med parkirišči.

Narodni park Store Mosse se nahaja med Gnosjojem in Varnamom, na zahodni strani višavja Smaland. Je največji park te vrste južno od Laponske in obsega 7.740 hektarjev nedotaknjenega barja, kar je enakovredno 10.840 nogometnim igriščem. Naravo zaznamuje velika raznolikost živalskega in rastlinskega sveta, od jezer in močvirij do žerjavov, losov in orlov. V njem se nahaja kar 40 kilometrov pohodniških poti. Mi smo za naš pohod izbrali 12 km dolgo krožno pot imenovano Kavsjon rund. Hodili smo štiri ure s postanki za nabiranje borovnic, iskanjem losa in razgledu na barja. Na koncu smo bili malo razočarani, ker nismo videli nobenega losa, le nekaj žerjavov.

Od parka smo se preselili k jezeru Hindsen. Jezero Hindsen pokriva površino 12.54 km². V njem na bi bilo veliko ostrižev in ščuk. Jezero je zelo priljubljeno med zimskimi ribiči na ledu. Medtem ko smo se mi zaradi hudega vetra oblekli v dolge rokave in komaj spekli na žaru pa so domačini plavali kot da je najhujši vročinski val.

No teh razmer mi še nismo navajeni, tako da smo še v fazi prilagoditve. Mladina Miha prepriča, da bi raje nadaljevali pot in ata požene našo puščico. Preselimo se eno uro stran k drugem jezeru. V tem delu je praktično jezero pri jezeru, ena so bolj privlačna druga malo manj. Na poti naredimo še hitri postanek za nakup kruha in zelenjave. Poslikam tudi cene in razen cene paradižnika se zdi vse še dokaj primerljivo Sloveniji.

Jezero Vastra Lagern leži na meji med regijama Jonkoping in Ostergotland. Jezero je dolgo 15 km in neverjetno globoko v primerjavi s svojo velikostjo. Na najglobljem mestu meri kar 38 metrov! Na Švedskem je ribolov dovoljen le s posebno plačljivo aplikacijo s katero prijaviš lokacijo ribolova in ribolov. No malo manj pa piha tu in celo čisto sami smo, pa jezero je veliko bolj privlačno kot prejšnje tako da je mladina le zadovoljna.

Za konec dneva opravi mladina trening medtem ko se midve z Ruby odpraviva na sprehod v upanju, da opaziva kakega Losa. Losa ni, me pa navduši naselje naokoli z rdečimi hiškami.

6.Dan: JEZERO VASTRA LAGERN – OBROBJE STOCKHOLMA

Večina dopoldneva preživimo ob jezeru ali na jezeru. Nikjer nobenega, pa si zato privoščimo dopoldne s treningi, poležavanjem, na kajaku in sprehodih. Toplo vreme in sonce prižene kar nekaj žuželk na plan, ki so prav sitne. Ampak se ne damo. Celo dopoldne imamo plažo in jezero zase. Barva jezera vleče na rdečo, zaradi rdečega peska na dnu. Fanta si celo nabereta borovnice in jagode za sladico po kosilu. In tako v izi poteka naše dopoldne.

Po kosilu se plaža kar naenkrat napolni z domačini, ki se zapodijo v vodo. Tudi Miha z otroci zaplava, nato pa sledi selitev.

Naša puščica se odpravi do Stockholma, ki je od jezera oddaljen skoraj štiri ure. Vmes naredimo postanek v Norrkopingu, za nujno regeneracijo Vana (praznjenje Wcja, vodo,…)

V Stockholm pridemo že kar pozno, zato ne rabimo plačati cestnine. Odpeljemo se na otok Lovon, kjer sredi gozda parkiramo Van za to noč. Miha je med iskanjem prenočišča na apliikaciji park4night prebral, da so tu opazili pogosto Losa. A kljub oprezanju o njem ne duha ne sluha. Le ogromno srn, ki se ne menijo za naju.

7.Dan: STOCHOLM

Rana ura zlata ura. Midve z Ruby ne moreva spati, pa se podava zopet v oprezanje za Losom. No pa zopet nič, le srne. Zgleda tudi niso glavni plen lovcev.

Stockholm je glavno mesto Švedske, ki je zgrajen na 14 otokih in ima 57 mostov, ki te otoke povezuje na obsežnem arhipelagu Baltskega morja. Velja za eno najlepših in najbolj čistih prestolnic sveta. Stockholm je bil uradno ustanovljen leta 1252 s strani švedskega državnika Birgerja Jarla. Čeprav so vikinška naselja na tem območju obstajala že prej, se je mesto, kot ga poznamo danes, začelo s to ustanovitvijo. Mesto včasih imenujejo tudi “Benetke severa”, zahvaljujoč čudovitim stavbam in izvrstni arhitekturi, kanalom in številnim parkom.

Van parkiramo na eno izmed parkirišč mesta Tappstrom, ki je v bistvu ožina v vzhodnem delu jezera Malaren v občini Ekero v okrožju Uppland v okrožju Stockholma.

Od tam se odpravimo z ladjico po kanalu Tappstrom do Stockholma. Cena prevoza z ladjo je 4€/odraslega in polovično pod dvajset let v eno smer oziroma 75min. Iz palube opazujemo po poti otoke, hiške in življenje domačinov. Vožnja z ladjico je res odlična in skoraj ne moreš verjeti, da je vse to del prestolnice. V mestu Stockholm si ogledamo:

Mestna hiša v Stockholmu je sedež občine Stockholm. Stoji na vzhodni konici otoka Kungsholmen ob severni obali Riddarfjärdena in je obrnjena proti otokoma Riddarholmen in Södermalm. V njej so pisarne, konferenčne sobe in slovesne dvorane. Zgrajena je med letoma 1911 in 1923 v romantičnem slogu. Stavba je znana po uporabi skoraj osmih milijonov rdečih opek in 106-metrskem stolpu na vrhu katerega krasi švedski nacionalni emblem “Tre Kronor” ter velikih dvoranah, kot sta Modra in Zlata dvorana.

Cerkev Riddarholmen je zadnje počivališče švedskih kraljev in edina ohranjena srednjeveška opatija v Stockholmu. Je ena najstarejših stavb v Stockholmu, njeni deli izvirajo iz poznega 13. stoletja, ko je bila zgrajena kot samostan sivih bratov.

Kraljeva palača v Stockholmu je uradna rezidenca švedskega monarha in glavna turistična atrakcija. Gre za veliko palačo v baročni podobi z več kot 600 sobami, ki se nahaja v Gamla Stanu (starem mestnem jedru). Zgrajena v 18. stoletju, predvsem v italijanskem baročnem slogu na mestu nekdanjega gradu, ki je pogorel leta 1697. Gradnja je zaradi pomanjkanja sredstev trajala skoraj 60 let.

Gamla Stan je staro mestno jedro s tlakovanimi ulicami in pisanimi stavbami iz 17. in 18. stoletja. Stortorget je glavni trg in z njega se odpirajo vse večje znamenitosti. Je pa to ena bolj živahnih ulic s trgovinicami s spominki.

Storkyrkan ali Sankt Nikolai kyrka je najstarejša cerkev v Stockholmu. Zapisi o njej segajo v 13.stoletje. Storkyrkan leži v središču Stockholma v Gamla stanu, med Stockholmsko palačo in Stortorgetom, starim glavnim trgom Stockholma. Posvečena je bila svetemu Nikolaju leta 1306.

Marten Trotzigs grand je najožja ulica v švedski prestolnici in je na najožjem mestu široka komaj 90 cm. Skozi leta je imela ulica različna imena oziroma vzdevke. Sedanje ime izvira po nemškem trgovcu Martenu Traubtzichu. Konec 16. stoletja je v tej ozki ulici kupil nekaj hiš in tam odprl trgovino. Postal je eden najbogatejših prebivalcev Stockholma v tistem času.

Muzej ABBA je švedska interaktivna razstava o pop skupini ABBA, ki se je maja 2013 odprla v Stockholmu na Švedskem. Zbrana dela skupine ABBA so razstavljena v sodobnem, interaktivnem okolju v Djurgardenu v Stockholmu.

Gamla Brogatan je ulica v okrožju Norrmalm v Stockholmu. Znana je kot živahno območje z mešanico trgovin, restavracij in kavarn.

Drottninggatan (Kraljična ulica) v Stockholmu na Švedskem je glavna ulica za pešce. Razteza se severno od mostu Riksbron pri Norrstromu v okrožju Norrmalm do Observatorielunden v okrožju Vasastaden.

Vzamemo si tudi čas za Fiko, ki je v bistvu čas za kavico ali čaj s pecivom. Trenutek za druženje in odmor.

Lahko bi si pogledali še nekaj zanimivih muzejev pa žal mladini ni bilo do ničesar. Presenetljivo vroč dan in veliko hoje jih je naredil rahlo sitne.

Po ogledih smo se z ladjico vrnili do našega Vana in se odpravili dalje. Plan je bil malo daljša vožnja pa smo se na koncu utrujeni odločili ustaviti ob enem od jezer v okolišu Silvberg. Zanimivo a imena jezera ne najdeš niti na zemljevidih, je pa res da je ta del poln jezer. Lepemu dnevu je sledila lepa noč. Končno sem se tudi jaz opogumila in zaplavala v jezeru. Miha je postavil mrežo in zaigral na orglice. Milina je tole na free.

8.Dan: SILVBERG – NORNAS

Načrte da smo do kosila izgubljeni sredi divjine pokvarijo dežne kaplje in vremenska napoved, ki ne kaže ravno najbolje. Vremenska napoved se je v enem dnevu konkretno spremenila. Iz sonca ter 30°C na deževno in oblačno ter 10°C.

Nič gremo naprej proti naslednji točki. Vmes med vožnjo naredimo postanek na biatlonskem stadionu v Mori. Ravno toliko da se noge pretegnejo in malo občudujemo. Zimske proge so baje prava poslastica.

Še vedno rahlo dežuje pa se odpravimo dalje. Cesta vodi med borovimi gozdovi, ki imajo tla kot iz pravljice.

Z Mihom sva na vlogu Potujočega brloga izbrskala Dom krajanov, kjer imajo savno in pralno sušilne stroje na razpolago. Ker potujemo res za dolgo, Van pa ni ravno velik, bomo sproti in kadar bo možnost tudi oprali cote. In takšen deževen dan je ravno idealen za to. Pa še kamp ob jezeru je zraven

.

V domu krajanov izkoristimo luksuz, medtem ko jaz perem, kuham in sušim oblačila. Otroci v skupnem prostoru izkoristijo kavč, Miha pa pridno dela. In tak nekak je celo popoldne. Po vsem tem si privoščimo še malo relaksacije v savni. Cena na pranje sušenje je okoli 5€, savna pa 10€. Plačilo paypal ali gotovina v dropbox.

Noč prespimo kar v kampu Nornas čisto zraven.

9.Dan: NORNAS – STORSJON

Še eno deževno jutro in padec temperatur pod deset stopinj. Mrzlo, deževno zato ne ostane nič drugega kot da pot nadaljujemo dalje proti severu. V Domu krajanov pojemo zajtrk, Miha zaključi projekt in pičimo dalje.

Dobre štiri ure vožnje nas čaka. Najprej nas spremljajo nalivi na to pa se v zadnjih dveh urah vožnje le malo zjasni. Celo sonce se med oblaki pokaže. Za končno točko dneva smo izbrali peto največje jezero na Švedskem Storsjon. Nahaja se v osrčju province Jamtlandav osrednji Švedski. Njegova največja globina doseže 74 metrov. Jezero Storsjon ni le jezero, temveč je tudi ključni del hidrologije regije. Iz tega jezera izvira reka Indalsalven, ki je bistven vir sladke vode. Storsjon naj bi bil dom Storsjodjuret, jezerske pošasti (Podobni pošasti iz Loch Nessa). Občasno se pojavijo tudi nova poročila o ljudeh, ki so jo opazili. Opisi bitja so se skozi leta spreminjali. Nekateri so jo opisali kot kačastega videza z več grbami, mačjo ali pasjo glavo in sivkasto kožo. Drugi so trdili, da je bitje nizke rasti in z morbidno debelo okroglo lobanjo.

Najprej v mestu Ostersund opravimo nakup špecerije v Lidlu, nato pa v iskanje najboljše točke ob jezeru. Ker na prvi željeni točki piha, da imamo občutek da nas bo vse odneslo, si poiščemo boljšo točko v zavetrju. Izkoristimo lepo vreme za en daljši sprehod. Okoli jezera je speljana krožna sprehajalna pot, dolga dobrih sedem kilometrov. Sicer prehodimo le dober del poti, ampak po vsej vožnji in dežju v zadnjih 24 urah prav paše.

Za večerjo je tokrat pizza spečena na plinskem žaru. Uspešnem poskusu prav gotovo sledi še kakšna ponovitev, saj so se otrokom dobesedno zasvetile oči.

10.Dan: STORSJON – JEZERO V OKOLICI OTTSJON

Hladno jutro pač ni ovira za kavico z razgledom. Miha med kavico pride do spoznanja, da bo potreben nakup toplejših stvari, če ne bo Nordkapp konkreten problem. Očitno njega in otroke zebe, jaz vztrajam da ni panike. Med kavico se nama na čveku pridruži tudi Slovenec, ki potuje z Vanom in svojim psom. Skupaj se potem odpravimo po nakupe. On sicer zapravi malo manj, mi pa ziher še kaj preveč. Kupovali smo v trgovini Outlet in XXL, kjer lahko dobiš vse za šport in rekreacijo. Cene so zelo atraktivne in tako smo na koncu vsi oblečeni v toplejša oblačila (puhovke, nepremočljive jakne ter puloverje Miha pa celo dobi pravo jadralsko jakno). Vse skupaj nas je stalo cca 400EUR, torej manj kot 80EUR/osebo.

Po nakupih se naše poti ločijo, on gre proti morju, mi pa proti severu. Tokrat je le dobra ura vožnje pred nami.

Med gledanjem vlogov Potujočega brloga, sva pri njih zasledila zanimivo idilično lokacijo ob jezeru. Jezero imena nima, je pa v okolici kraja Ottsjon. Ob jezeru je morda bolj za domačine postavljen javni žar. Na jezeru je pomol na katerem se nahaja savna, mize in še ena uta, kjer se lahko zakuri. Idilično in le malo s poti. Kolikor sva iz njunega vloga razumela je bolj mišljeno za druženje domačinov, kjer imajo moški določeno uro savno v petek zase, ženske pa v četrtek.

Popoldne preživimo v relaksaciji; sami. Le za trenutek pride mamica s tremi punčkami, ki se odpravijo na kajak, potem pa celo popoldne in večer nobenega. Miha, Žiga in Aljaž si zakurijo savno, midve z Ruby greva na sprehod, Tjaša pa ob knjigi na pomolu. Ni besed….

O lokaciji pa… Skupno sva se odločila, ker je ni na Park4night, da je tudi midva ne bova objavila.

11.Dan: OTTSJON- KAMP MUSHING KUNTERBUNT

O kako mrzlo noč je bila. Verjetno nekje okoli pet stopinj. Ruby me zbudi okoli četrte ure zjutraj in moram priznati, da kljub mrazu ni težek sprehod. Meglice se dvigajo iz jezera ob spremljavi sončnih žarkov. Vseeno se še obe malo zavlečeva v posteljo.

No potem pa ob šestih budnica, kavica, sprehod z Ruby in sončkanje na pomolu. Idila kar ne mine, niti ko se sitna mladina tokrat prehitro zbudi in zahteva svojih pet minut.

Do kosila pridno vztrajamo vsak na svoj način, potem pa sledi poslabšanje vremena pa se spakiramo in odpravimo dalje. Po poti izpraznimo wc na eni od črpalk. Vode žal ne gre napolnit… Pa dobro v načrtu imamo PZA za to noč, pa bomo te stvari tam uredili.

Med vožnjo zagledamo prometni znak, ki nas opozori, da vstopamo v Laponsko. Laponska je provinca na severu Švedske, ki se nahaja na najsevernejšem delu Švedske in meji na Norveško in Finsko. Regija je znana po svoji prostrani pokrajini, vključno z gorami, gozdovi in obalnimi območji, ter je dom ljudstva Sami, edine avtohtone skupine v Evropi. Laponska je priljubljena destinacija za zimske aktivnosti, kot so vožnja s pasjimi vpregami, vožnja z motornimi sanmi in opazovanje severnega sija, poleti pa tudi za doživetje polnočnega sonca.

V tem delu pogosto zagledaš tudi večje število pasjih ut in psov ob hišah, ki se pozimi uporabijo za pasje vprege. Pasje vprege me sicer ne navdušijo, še vedno si želim videti losa ali pa vsaj v tem delu severnega jelena. In ko že jaz malo pošteno obupujem nad losi in zdaj tudi nad severnimi jeleni, zagledamo prvega severnega jelena, nato pa sledita še dva. Končno malo več življenja v teh gozdovih.

Naš Van tokrat parkiramo v PZA Mushinkunterbunt. Za eno noč z elektriko in tušem za 25€. Lastnika sta polna idej kaj lahko početi, pa še severne jelene imajo kar v vasi, tako da jih vsi tečemo pogledati malo bolj od blizu. In res kar dva počivata ob sosednji hiši. Noro…

Na Švedskem so severni jeleni povezani predvsem s pol-udomačenimi čredami, ki jih redi ljudstvo Sami v severnih regijah, zlasti v gorah in gozdovih. Čeprav divjih severnih jelenov na Švedskem ni več, je domača različica gorskega severnega jelena pomemben del kulture in gospodarstva, zlasti za Same. Rejci severnih jelenov uporabljajo ovratnice GPS za spremljanje svojih čred, kar omogoča oddaljeno spremljanje gibanja severnih jelenov na računalnikih in mobilnih napravah.

12.Dan: KAMP MUSHING KUNTERBUNT – BOTNIJSKI ZALIV

Medtem ko otroci in Miha spijo, jaz že oprezam za severnimi jeleni. Danes ju več ni na istem mestu, pa dobro…. Kavica v miru, žal tudi to ne. Male mušice, ki pikajo so me dobesedno obkolile in zraven še komarji. Pišuka tole pa je divjina sredi vasi.

Trening, hitri zajtrk v Vanu, ker zunaj kar preži na nas in pičimo dalje. Še severni jelen se pride poslovit od nas.

Odpeljemo se le dobre deset minut stran, kjer je začetna točka za zelo lahek pohod do Samijevega naselja v naravnem rezervatu Koppsele. Koppsele je staro naselje Samijev, kjer so konec 19. stoletja še živele tri družine. Do naselja poteka lahka gozdna pot dolga 2 km. V opozorilo občasno polna komarjev, obadov in mravelj. Vse skupaj nam je pohod vzel malo manj kot dve ure.

Nadaljevanje poti pa bi lahko opisali od črede do črede severnih jelenov. Sicer za domačine nič posebnega saj gredo kar mimo ne glede, da je cesta polna jelenov. Mi pa se vsakič ustavimo in uživamo v pogledu na njih. Od še čisto majhnih pa vse do konkretnih samcev.

Za kosilo se ustavimo kar ob eni reki, kjer Miha speče kar na žaru, Tjaša pa nas razvaja s šopsko solato.

Pomemben postanek je tokrat tudi v Lidlu, kje opravimo velik nakup; še zadnji in zdaj imamo že skoraj vsega preveč.

Po poti si še pogledamo cerkveno mesto Gammelstad, ki je najboljši ohranjen primer »cerkvene vasi«. Te so se nekoč nahajale po vsej severni Skandinaviji. 404 lesenih hiš, stisnjenih okoli kamnite cerkve iz začetka 15. stoletja, so uporabljali le ob nedeljah in ob verskih praznikih za nastanitev vernikov iz okolice, ki se zaradi razdalje in težkih potovalnih razmer niso mogli vrniti domov istega dne. Trenutno je to bolj mesto duhov, je pa vredno kratkega postanka in sprehoda. Skozi okna teh hiš vidiš, da so te hiše res bile samo za osnovne potrebe vernikov.

Končna točka dneva in zadnji večer na Švedskem preživimo na parkirišču ob Botnijskem zalivu. Botnijski zaliv je najsevernejši del Baltskega morja med zahodno Finsko in vzhodno Švedsko. Vode so plitve, precej mrzle, najsevernejši del ostane zamrznjen pet mesecev na leto in ima malo slanosti. V njegovih vodah pa lahko živijo celo različne vrste sladkovodnih rib.

Večer preživimo v družbi Nemcev s pogledom na sončni zahod. Miha se opogumi in zaplava v Baltskem morju. Otrok niti mene ne prepriča v poskus.

13.Dan: BOTNIJSKI ZALIV – FINSKA: ROVANIEMI – LUOSTO

Rana ura zlata ura. Medtem ko vsi spijo jaz pridno že Ruby sprehajam in poslikam našo druščino. Sosedi nas opozorijo, da je v morju tjuln, ki se bori z ribo. Sicer s prostim očesom vidna samo pika v daljavi, pa si pomagamo z daljnogledom. No to je pa že malo bolj divjina….

Mladina je tokrat malo bolj zgodnja, morda ker je za zajtrk pica. Jah ni prostora v hladilniku, tako da je treba stvari ponucat.

Po zajtrku se poslovimo od Švedske, ki nas je s svojo naravo, tisočimi jezeri kjer najdeš še vedno prostor in si lahko sam, čisto navdušila. Morda jo nekoč obiščemo tudi v zimskem času.

Pot nas vodi še bolj na sever na Finsko v božičkovo vas in še malo bližje najbolj severni točki celinske Evrope.

Rovaniemi je glavno mesto Laponske na severu Finske. Mesto je bilo skoraj popolnoma uničeno med drugo svetovno vojno, danes pa je to sodobno mesto, ki je znano po tem, da je “uradno” domače mesto Božička. In ena najlepših točk za opazovanje severnega sija.

Parkiramo na velikem parkirišču (free), ki je pozimi ena velika božična vas. Trenuten izgled ni ravno nič podoben božičnemu. Od tu se sprehodimo po ostankih božične vasi; prodajalnami s spominki. V eni od teh najdemo božička in se na hitro z njim pogovorimo. On ima sicer bolj pogovor z Ruby, s katero naj bi se zelo dobro poznala. Mladino opozori, da morajo preostanek leta biti tudi pridni, ker jih skoz opazuje, palčki pa nam mastno zaračunajo slikanje z njim. Za božanje božičkovih severnih jelenov se ne odločimo. Moje navdušenje naraste, ko prestopim v artikčni krog. Arktični krog je krog zemljepisne širine približno 66°33′45,9″ severno od ekvatorja. Označuje najjužnejšo zemljepisno širino, kjer lahko sonce ostane neprekinjeno nad ali pod obzorjem 24 ur, kar poleti povzroči “polnočno sonce” in pozimi “polarno noč”. Natančna lokacija arktičnega kroga ni fiksna in se zaradi sprememb v nagibu Zemljine osi počasi premika proti severu s hitrostjo približno 15 metrov na leto.

Seveda to ni una prava Artika, ki jo imava z Mihom v naslednjih letih planirano obiskati, ampak hej skoraj….

Po sprehodu med ostanki božičkove dežele, kjer nas Miha pridno drži nazaj in ne dovoli nobenih nepotrebnih nakupov, se odpravimo dalje. No Žiga vmes naredi še trening na rolkah, ker je baje cesta v redu. Potem pa dalje še dve uri vožnje s ciljem smučarsko središče Luosto. Po poti nas razveseljujejo severni jeleni, ki se pogosto pasejo kar ob cestah.

Smučišče Luosto se nahaja v pokrajini narodnega parka Pyha-Luosto in ima 10 prog, ki so bolj namenjene sproščenem smučanju. Ker vremenska slika za naslednje jutro ne kaže najbolje, se odločimo odpraviti na pohod kar ta večer. Teme itak ni.

Odpravimo se na vrh Ukko-Luosto do katerega vodi 575 stopnic. Mladina je zelo navdušena nad takšnimi podvigi iz najine strani. Na vrhu se nahaja vremenska postaja, če pa se spustiš mimo vremenske postaje na drugo stran pa razgledna podest, ki ima neskončen pogled na gozdove, močvirja in jezera. V ta gozd naj ne bi še posegla nobena sekira, žaga ali kaj podobnega. Vrh je na nadmorski višini 514m. Malo se še spustimo proti smučišču nato pa na veliko veselje mladine in prošnje raje po isti poti nazaj. Obstaja krožna pot, nekje med 5 in 6 km.

Za zaključek dneva/večera risanka in obljuba mladini, da naslednje jutro lahko potegnejo spanec.

14.Dan: LUOSTO – KAMP MUOTKAN RUOKTO

Deževno jutro in spanje do magičnih desetih. Za mladino seveda. No pa tudi Miha je zdelalo. Midve z Ruby pa morava malo ven, ravno toliko da naju zmoči. Še severni jelen, ki mimo pride zmaguje z glavo, kaj nama je to potrebno.

Kislo vreme nas spremlja po poti dalje. Kar štiri ure vožnje ob spremstvu deževnih kapljah. Po poti srečujemo kolesarje, ki se borijo z dežjem, motoriste in seveda avtodome. Vsi z istimi cilji le z drugačnim pristopom do njega.

Zadnji popoldan/večer na Finskem preživimo v kampu Muotkan Ruokto. Mlada lastnika sta ga kupila 2023 in ga še renovirata. Kot kaže pa jima vsaj z avtodomi dobro gre, saj nas je polno in praktično ni prostora. Cena na dan 45€.

Edina nevšečnost so komarji in muhe, ki so neumorne. Nič ne pomaga, noben sprej.

Po kosilu se odpravimo na sprehod po gozdu, da malo pretegnemo noge in sprehodimo Ruby.

Večer preživimo v skupnem prostoru kampa, kjer Miha mladino razveseli s palačinkami medtem ko jaz zaključujem potopis.

15.Dan: SLOVO DO FINSKE IN POZDRAV NORVEŠKI

Ves čas potovanja je Miha pridno spremljal vreme na Nordkappu in kljub temu da tudi danes ni idealno, vsaj dež ni napovedan.

Jutro je tokrat bolj zgodnje a čas je da nadaljujemo pot do našega glavnega cilja, Finski pa mahamo v slovo.

Finska (vsaj ta del) naju ni preveč navdušila. Res je da smo jo raziskovali samo dva dni a po Švedski enostavno ni prišla do izraza.

In to je iz Švedske in Finske zaenkrat vse!! Se vidimo v 2. delu potopisa, kjer obiščemo Norveško.

NASVETI/POVZETKI:

• STROŠKI: Bodo izpisani v drugem delu.

• PREVOŽENI KILOMETRI: 4.210km

• TRAJEKT: 184€ za pet oseb: Rostock (Nemčija)-Trelleborg (Švedska). Rezervirali smo ga dan prej.

• Nakupi: kruha itd, smo večinoma izvajali v Lidlu, kjer so se cene zdele nam primerljive. Kruh 1€, meso 8€/kg, zmrznjena pica 4€, domače pivo 1€…

• Švedska je zelo prijazna avtodomarjem in se lahko vsepovsod praktično spi zastonj. Večina večjih črpalk ima na razpolago pitno vodo za Wc in odpadno vodo pa so posebej urejene točke.

• MRČES: Bolj ko greš proti severu več ga je. Komarji, obadi, mušice vse pika in ni neke pomoči. Predvsem Finska je polna komarjev in skoraj je nemogoče vztrajati dolgo zunaj.

• Nočitve:

1. Noč: Jezero Schwarzsee Parking 8EUR/noč [47.746, 13.504]

2. Noč: Linum PZA 25EUR/noč [52.767, 12.876]

3. Noč: Boste Parking FREE [55.343, 13.309]

4. Noč: Timfors PZA 15EUR/noč [56.498, 13.619]

5. Noč: Jezero Vastra Lagern Parking FREE [57.858, 15.057]

6. Noč: Obrobje Stocholma Parking FREE [59.349, 17.820]

7. Noč: Silverberg Parking FREE [60.354, 15.442]

8. Noč: Kamp Nornas kamp 25EUR [61.436, 13.243]

9. Noč: Jezero Storsjon Parking FREE [63.19, 14.461]

10. Noč: Ottsjon Parking FREE

11. Noč: Kamp Mushing Kunterbunt PZA 25EUR [65.233, 18.386]

12. Noč: Botnijski zaliv Parking FREE [65.854, 22.455]

13. Noč: Luosto Parking FREE [67.138, 26.921]

14. Noč: Kamp Muotkan Ruokto kamp 45EUR [69.251, 26.817]