Pa se nam je uspelo končno odpraviti tudi proti Španiji, katera se nam je ves čas izmikala iz takšnih ali drugačnih razlogov.
Za potovanje vse do Barcelone in nazaj smo namenili dobrih dvanajst dni v času prvomajskih počitnic. Naša najstniška mladina pa se je potovanja veselili predvsem zaradi ogleda nogometne tekme Barcelona-Valencia.
V načrtovanju potovanja sva poskušala upoštevati tudi želje najinih najstnikov. Tako sva Tjaši uresničila željo po obisku Monaka ter morje za naša najmlajša.
Vreme nam je nagajalo, zato nekaj stvari v Barceloni nismo videli, pa tudi kopali ne toliko, kot bi želeli, a smo vseeno zadovoljni, ker bi po napovedih lahko bilo še slabše.
Nasvete in lokacije prenočišč najdete v rubriki POVZETEK/NASVETI na koncu potopisa. Prenočišča smo poiskali na aplikaciji park4night.
Naj se naše potovanje začne!
1.Dan: ŠMARTNO OB PAKI – PADOVA- POČIVALIŠČE OB AVTOCESTI
Začetek našega potovanja spremljajo deževne kaplje in manjše težave z mašino našega vana. Miha ohrani mirno kri in naša pot se lahko nadaljuje. Prva točka potovanja je italijansko mestece Padova. Padova je mesto v severni Italiji znano predvsem po uvozu zelenjave in sadja. Njegova zgodovina sega v leto 1186 pred našim štetjem. Mestece je za nas kratki oddih od vožnje po avtocesti brez konca.
Po parkiranju našega vana se odpravimo do trga Pratto Della Valle, ki velja za enega največjih v Evropi, prekaša ga le Rdeči trg v Moskvi. Trg je bil zgrajen leta 1775 po načrtu Domenica Cerata, ki je zasnoval jajčast vrt obdan s kanalom in 78 kipi, ki naj bi upodabljali najimenitnejše meščane tistega časa. Park se ob koncu tedna spremeni v tržnico na prostem.
Naslednja točka ogleda je Bazilika sv. Antona (Bazilika di San Antonio di Padova). Baziliko so zgradili v 14.stoletju nad grobom Antona Padovskega. V njeni gradnji se prepleta romanski, gotski in bizantinski stil. Že zunanji del bazilike navduši, notranji pa ponudi nekaj zanimivih razstav. V eni kapeli najdeš tudi shranjen nestrohnjen jezik, lase in brado sv. Antona.
Malo zavijemo po ulicah Padove s tipičnimi oboki in barvnimi fasadami čez kanal Ponte Della Torricelle.
Na hitro se ustavimo pri Padovski katedrali ali Baziliki Sv. Marije. Morda ena bolj skromnih katedral tako na zunaj kot tudi na notranji izgled, a z močno zgodovino. Pred njo so tu stale že dve katedrali, ki pa jih je uničil potres. Cerkev je sedež padovskega škofa.
Za konec raziskovanja še sprehod mimo Bazilike sv. Justine, ki stoji na obrobju trga Pratto Della Valle. Bazilika stoji na nekdanjem poganskem templju. Zgrajena v 10. stoletju.
Po večerji se odpravimo dalje po avtocesti v smeri Monaka. Avtocesta in še več avtoceste do poznih večernih ur. Počitek poiščemo na parkirišču ob avtocesti.
2.Dan: MONAKO
Po zajtrku nadaljujemo pot po italijanski avtocesti od zastoja do zastoja vse do Monaka.
Monako, uradno kneževina Monako, država, ki leži na francoski rivieri, v zahodni Evropi ob Sredozemskem morju in meji na severu, vzhodu in zahodu na Francijo. V njej živi približno 39.000 prebivalcev od katerih je približno deset tisoč monaških državljanov. Uradni jezik države je francoščina. Velja za eno najdražjih in najbogatejših držav na svetu.
Miha je našel parkirišče za Van v samem centru Monaka, a je zaradi prihajajoče dirke Formule E, bil čisto zaseden. Smo pa naš Van testirali po progi in nato odšli poiskati kamp. Vseeno je bila vožnja čez Monako in po progi za našo veliko navdušenko formule super izkušnja.
Kamp smo na koncu našli pol ure stran v kraju Biot. Sicer so očitno Francozi bolj navdušeni nad rezerviranimi prihodi a smo po krajšem čakanju le prišli do parcele, za katero pa smo plačal namesto ene kar dve nočitve (čeprav smo ostali samo eno). Tak pač je, vsaj v Kampu La Vielle Ferme.
Po kosilu in manjšem počitku se odpravimo do železniške postaje, kjer kupimo povratne karte za Monako. Cena slabih 80€ za nas 5. Kart pa na vlaku sploh noben ni preverjal.
Nekje 40 min vožnje s postankom na vsaki postaji in že smo v Monaku. Med ulicami se sprehodimo do Prinčeve palače.
Palača je rezidenca monaškega princa, zgrajena leta 1191 kot genovska trdnjava. Skozi zgodovino večkrat oblegana, od konca 13. stoletja pa dom družine Grimaldi. Malo postanemo in pogledamo kako korakajo stražarji sem in tja, uživamo v razgledu na marino in mesto, nato pa sprehod dalje do štartne ravnine proge formula ena.
Na Pit stopu mrgoli od mehanikov, ki sestavljajo dirkalnike ter vozijo dele sem in tja. Priprave na prihajajočo dirko v teku na vsakem koraku. Pot nadaljujemo ob marini, ki ima parkirane prave dih jemajoče ladje.
Nato se po slavnem tunelu sprehodimo vse do najbolj znane igralnice Monte Carlo. Igralnica pripada družbi Societe des Bains de Mer, v kateri imata vlada in knežja družina večinski delež. Državljanom Monaka je vstop v igralnico prepovedan na pobudo princese Caroline (z moralnih razlogov).
Igralnica stoji na Trgu Casino, katerega obdajajo elegantni hoteli in igralnice, nekatere stavbe pa pogosto vidimo tudi v filmih. Velja, da je to kraj za opazovanje znanih osebnostih, ki pa jih mi nismo videli oziroma prepoznali. Smo pa prišli do dejstva, da tu ljudje dobesedno prežijo na “hude” avte in znane osebe, saj ljudje stojijo ob cesti in čakajo s telefoni in fotoaparati v rokah. Tak primer je najbolj slikan ovinek proge formule ena, kjer smo tudi mi postali. Misleč da prihaja, kaj pomembnega smo čakali in čakali, mimo pa Ferrari, Ashton Martin, Rolls Royce. Nič posebnega…
Monako državo blišča počasi zapustimo in se odpravimo k Vanu in na počitek.
3.Dan: KAMP LA VIELLE FERME – SAINTES MARIES DE LA MER(CAMARGUE)
Jutro s Tjašo izkoristiva za sprehod do trgovine in nato do plaže Biot. Žal so temperature malo prenizke in morje hladno. Malo meditacije z zvoki valov, medtem pa se fantje igrajo in plavajo v pokritem bazenu kampa. Kosilo spremlja hud naliv. Vreme nam res ni naklonjeno.
Rahlo premočeni se odpravimo dalje. Vožnjo po avtocesti spremljajo zastoji in dežne kaplje, nato pa sonce in že smo v Camargue. Camargue je ozemlje v jugovzhodni Francoski pokrajini Provansi, obdano z dvema rokavoma delte Rone, vzhodno Veliko in zahodno Malo Rono, ter Sredozemskim morjem. Camargue daje zavetje več kot 400 vrstam ptic, med drugim je eno redkih evropskih bivališč velikega plamenca. Močvirja so tudi domovanje številnim vrstam mrčesa. Po njem je poimenovano govedo in vrsta konja.
Mi se nastanimo v PZAju v kraju Saintes Maries De La Mer. Super lokacija ob morju, žal pa nam nagaja veter. Tako da plaže ne izkoristimo, uživamo pa ob Vanu. Miha obrne par čevapov in zaigra na orglice. Otroci spuščajo zmaja. Vsaj dežja ni.
Za konec dneva si privoščimo še sprehod do mokrišča, kjer od daleč opazujemo plamence ter konje. Malo žalostno pogledamo proti morju. Nato pa k počitku.
4.Dan: CAMARGUE – PALS – PERATALLADA – GIRONA
Ponoči nas je rahlo zibalo. Sunki vetra so delali svoje. Jutro pa sončno, a kaj ko piha vedno bolj močno.
Ni druge kot pot pod gume, Barcelona kliče. Po poti čez Camargue uživamo v pogledu na flaminge, konje in pokrajino polno kanalov; mokrišč. Mogoče pa še kdaj…
Zopet zapustimo lokalne ceste in se pridružimo gužvi na avtocesti. Sunki vetra in tu pa tam dežna kaplja nas spremljajte vse do meje s Španijo. Viva la Spain.
Po poti naredimo še dva postanka v manjših španskih mestih. Prvo je Pals. Pals je srednjeveško mesto v Kataloniji v osrčju zaliva Emporda na obali Costa Brava. Zgodovinski del mesta leži na hribu, zgrajeno nekje med 11. in 13. stoletjem. Posebnosti mesta so romanska cerkev Sant Pere in razgledna točka Josep Pla. Razgledno točko so sicer malo zapustil in se ne vidi označenih točk. Mesto je super za krajši odmor od dolge vožnje. Njegova posebnost so tudi riževa polja.
Naš drugi postanek je v mestu Peratallada. Nahaja se samo 22km stran od Girone. Ime mesta izhaja iz pedra tallada, kar pomeni “izklesan kamen”. Podatki o mestu segajo vse do leta 1065 našega štetja. Večina stavb je izklesanih iz kamna fosse. Stari del mesta stoji znotraj obzidja, katerega središče je cerkev Sant Esteve. Del obzidja je tudi Stolp Torres del les Hores (13.-15.st.), ki velja za enega najbolj ohranjenih obrambnih sistemov. Za sam stolp ni vstopnine, le omejitev je 20 ljudi na stolpu istočasno. Tako da le malo počakaš potem pa po stopnicah in razgled na okolico Peratallade iz ptičje perspektive je tu. Mesto je tudi prizorišče filma Robin Hood (Kevin Costner) iz leta 1991.
Po dveh manjših mestih in res dolgi vožnji se ustalimo na PZAju na obrobju mesta Girone.
Girona je glavno mesto španske province Girone in komarče Gironés. Mesto z okoli 100.000 prebivalci leži v severovzhodnem delu Katalonije ob reki Ter in njenih pritokih Onyar, Galligants in Güell. Tako imenovano »mesto štirih rek« v katerem prevladujejo srednjeveške stavbe in spomini na Rimljane, Arabce in Jude.
Po krajšem počitku se s skiroji odpravimo v mesto. Vsekakor smo pojave na teh skirojih na nožni pogon. Naš cilj je znamenita ulica Rambla de la Llibertat, ki velja za dušo mesta. Kolone ljudi, polni bari vsepovsod, štanti in trgovinice s spominki povzamejo bistvo te ulice.
Mi se koloni obiskovalcev pridružimo in se po levem bregu reke Onyar sprehodimo vse do trga Neodvisnosti. Središče trga je “Spomenik branilcem Girone,” v čast tistim, ki so branili mesto pred obleganji s strani Francozov v letih 1808 in 1809. Ta dramatičen kip treh mož v bitki, ki je bil vidno postavljen na kamnitem podstavku, je bil ustvarjen l. 1894. Izdelal ga je katalonski kipar Antoni Perera.
Kot mnogi pred nami in za nami, si na trgu privoščimo pijačo v enem izmed lokalov ter uživamo v akustiki tega trga. Množično čebljanje.
Pot nato nadaljujemo na desni breg reke Onyar do cerkve Svetega Feliu. Ta bazilika izvira iz 14. stoletja in je dom nekaterih izjemnih umetnin, kot je osem poganskih in zgodnjekrščanskih sarkofagov (4. stoletje).
Naš mestni potep nadaljujemo v Judovsko četrt (El Call). V 12. do 15. stoletju je imelo mesto Girona izjemno rastoče judovsko prebivalstvo, zaradi česar je bilo to eno največjih judovskih sosesk na svetu. Danes v soseski najdemo labirint številnih uličic, stopnic in trgov. Seveda brez trgovinic ne gre.
Absolutna znamenitost Girone je velika katedrala “La Catedral de Santa Maria“, ki je zgrajena v gotskem slogu in stoji na drugi najvišji točki v mestu, zaradi česar takoj izstopa na obzorju. Prvotno je na tem mestu stala mavrska mošeja, ki pa je bila po izgonu Mavrov v 11. stoletju v celoti prezidana. Do katedrale vodi 90 stopnic po katerih tekmujemo kdo bo prej na vrhu. Žal je katedrala bila zaradi obreda zaprta, zato si notranjosti nismo mogli pogledati.
Za konec raziskovanja Girone se prepustimo ulicam. Na eni od njih poteka koncert mladostniške skupine, pa malo uživamo v španskih ritmih.
Dan zaključimo ob našem Vanu, kjer nam sosednja gostilna vrti uspešnice naše mladosti. S tem mislim na naju starca.
5.DAN: BARCELONA
Iz Girone nas pot vodi v Barcelono. Naš Van parkiramo na obrobju Barcelone v kampu El Masnou. Cena za dva dni za pet oseb je 104€ (Z vsem potrebnim za oskrbo). Od kampa do samega centra Barcelone je povezava z vlakom, ki vozi na pol ure. Družinska povratna karta do Katalonskega trga in nazaj stane 20€.
Prehodili smo kar lepo dolžino in širino Barcelone, vmes se poslužili metroja in tako pogledali naslednje znamenitosti Barcelone:
Katalonski trg (Plaça de Catalunya) je velik trg v središču Barcelone, ki se na splošno šteje za njeno središče, zgrajen v 19. stoletju. Nekatere najpomembnejše mestne ulice in avenije se srečajo na trgu Plaça Catalunya: Passeig de Gràcia, Rambla de Catalunya, La Rambla in Portal de l’Àngel, poleg Ronda de Sant Pere, Carrer de Vergara in Carrer de Pelai.
Casa Batlló je oblikoval Antoni Gaudí in velja za eno njegovih mojstrovin. Lokalno ime za stavbo je Casa dels ossos (Hiša kosti).
Las Ramblas je najbolj prometna ulica v Barceloni v Španiji s svojimi stojnicami s cvetjem, platanami, uličnimi glasbeniki in živimi kipi. Mi sicer teh kipov nismo videli, ulica pa se polni bolj proti mraku.
Bazilika svete Družine oziroma bolj poznana po španskem imenu Sagrada Familia je masivna bazilika v Barceloni, ki so jo začeli graditi leta 1882, vendar še do danes ni končana. Zasnoval jo je znameniti španski arhitekt Antoni Gaudí. Po trenutnih načrtih pa naj bi bila zgradba končana leta 2026, kar sovpada s stoletnico Gaudíjeve smrti. Plan je bil tudi ogled notranjosti Sagrade, a smo zamudili proste termine za čas našega obiska. Tako smo na koncu le uživali v pogledu na njo in iskanju primerne točke za sliko. Gužva vsepovsod okoli nje.
Camp Nou stadion nogometnega kluba Barcelona, ki pa se trenutno prenavlja. Seveda smo malo pokukali po uradni trgovini. Drese pa so si otroci kupili že prej v trgovini s spominki.
Bazilika Santa Maria del Mar se nahaja v okrožju La Ribera, cerkev, ki je bila zgrajena med letoma 1329 in 1383, v času razcveta Katalonije kot trgovske in pomorske države. Imenujejo jo tudi “katedrala La Ribera”. Cerkev je odličen primer katalonske gotike s čistostjo in enotnostjo sloga, ki je bila v srednjem veku zelo redka.
Vmes smo pojedli paello v restavraciji Corleone, no dve petini naše družine je raje ostala pri pici.
Za konec pa smo se še sprehodili po Gotski četrti (Gothic Quarter). Gotska četrt je najstarejši del mesta, kjer so se ohranile stoletja stare stavbe. Nekateri so izpred srednjega veka (vključno celo z rimskimi časi). Med vladavino Avgusta je bilo to mesto izbrano za ustanovitev nove kolonije. Rimski forum se je nahajal tam, kjer je danes Plaça de Sant Jaume. Tu so tudi na vsakem koraku ulični umetniki, ki poskušajo zaslužiti kak cekin.
Za konec pa še malo po Rambli. Oh če bi bila sama z Mihom…. Žal je tržnica; Boqueria Market na nedeljo zaprta, zato si je nismo uspeli pogledati.
6.Dan: TEKMA BARCELONA: VALENCIA
Dež in še več dežja, po domače povedano naliv. Črna napoved vremena se je tokrat izpolnila. Dopoldne in večino popoldneva preživimo v učenju, pisanju bloga, surfanju po internetu itd… Enkrat pride tudi tak dan.
Prizorišče tekme je olimpijski stadion, ki se nahaja v Anella Olímpica, na hribu Montjuïc, jugozahodno od mesta. Zadnje olimpijske igre so tu potekale leta 1992.
Do katalonskega trga se odpravimo z vlakom, obiščemo Decathlon za nakup pelerin. Poleg dežja tudi piha, tako da so dežniki neuporabni. Od katalonskega trga pa vozi avtobus št.55 do stadiona. Na avtobus strpajo vse plus še koga viška, tako da lufta ni, ustavlja pa še vedno na vsaki postaji. Na koncu izstopimo vsi dve postaje pred ciljem, ker se avtobus ne premakne nikamor v gužvi na cesti.
O sami tekmi, bi verjetno morali pisati fantje, ker se iskreno na nogomet ne spoznam. Barcelona je zmagala 4:2, dež ni padal (Strehe na stadionu ni). Cena kart 125€/osebo.
Povratek domov pa celo doživetje. Najprej sprehod čez Španski trg. Španski trg je eden najpomembnejših trgov v Barceloni, zgrajen leta 1929 ob vznožju Montjuïca. Trg je bil zgrajen na mestu, ki je bilo prej uporabljeno za javna obešanja do nastanek danes porušene trdnjave Ciutadella leta 1715, kamor so bile prestavljene vislice.
Nato pa razpad sistema na metroju (Pokvarjene blagajne, neustrežljivi delavci, ki so raje slikali gnečo s svojimi telefoni…). Malo pa nam je utrip narastel, zato smo pa še bolj veseli šli k počitku.
7.Dan: BARCELONA – TOSSA DE MAR – PALAMOS
Počasi obračamo naš Van proti domu. Vreme ni ravno obetavno in slike po socialnih omrežjih iz drugih držav so prav krute. Vsepovsod sonce.
Krajši postanek naredimo dobrih 100 km stran od Barcelone v kraju Tossa se Mar. Zgodovina mesta sega vse v obdobje neolitika. Med 4. in 1. stoletjem našim štetjem so se pojavile prve iberske naselbine, ki so jim kmalu sledili Rimljani v 1. stoletju. Mesto je dokaj turistično. Slovenski jezik slišiš pogosto, predvsem zato ker je čas maturantskih izletov. Zanimivejša točka je vzpon v stari del mesta; Vila Vella enceinte. Vila Vella enceinte je edini primer utrjenega srednjeveškega mesta, ki še stoji na katalonski obali. Na najvišji točki stoji svetilnik. Mesto je bilo leta 1931 razglašeno za nacionalni zgodovinski spomenik.
Seveda, če bi bilo vreme bi užival še malo na plaži, tako pa sprehod po starem delu in med ulicami polnim trgovin s spominki in restavracijam. So pa zato prišli otroci do sladoleda, mama do kave in ati do Sangrije.
Del poti do Palomosa; naše naslednje točke vodi po vijugasti cesti s super razgledom na manjše zalive. Končno malo presekamo te dolge vožnje po avtocestah. Pravi užitek…
V Palamosu parkiramo naš Van v PZA. Miha ves srečen naredi kosilo na žaru z razgledom. Celo kavo popijem na razgledu (malo lepšega vremena bi pa lahko bilo), nato pa se spet ulije.
Palamos je mesto in občina v sredozemski Costa Bravi, ki se nahaja v Baix Empordà, v provinci Girona. Palamós je izhodišče dolge pešpoti GR 92, ki poteka vzdolž sredozemske obale Španije. Mesto je tipično turistično naselje, ala Hrvaška z ogromnim številom apartmajev.
Potem, ko nas zopet dež prisili k počitku, si privoščimo večerni sprehod po delu poti GR 92. Razgled po poti na klife in manjše zalive s plažami, ki pa tako kot mesto samevajo.
8.Dan: PALAMOS – SANT JOAN LAS FONTAS – BESALU – EMPURIABRAVA –
Kljub deževni noči in jutru, Mihu uspe izpolniti mojo željo; kavica z razgledom. Ko se mladina končno prebudi in seveda poje zajtrk, pa se potovanje nadaljuje. Tokrat smo prav pridni in vreme je večina dneva ok, tako da si lahko pogledamo kar tri manjša španska mesta:
Sant Joan Las Fontas je nastalo v devetem stoletju. Mesto je primerno za res hiter postanek, saj ima dve bolj vidne znamenitosti: Monestir de Sant Joan les Fonts je benediktinski samostan, zgrajen v prvem tisočletju našega štetja. Leta 1982 razglašen za nacionalni spomenik. Srednjeveški most, zgrajen iz vulkanskega kamna, prečka reko Fluvià in povezuje jedro mesta z obstoječo cerkvijo in sosesko. Pozabiti ne smem tudi slapa Salt del Moli Fondi. Mesto in okolica ima kar nekaj pohodniških poti, kjer lahko opazuješ vulkanske kamnine in izvire vode (Okoli 80 naj bi jih bilo). Tudi mi smo naredili en kratek pohod, po eni od označenih poti in tako uživali v dokaj neokrnjeni naravi.
Besalu je bil leta 1966 označen kot zgodovinska nacionalna last. Najpomembnejša značilnost mesta je romanski most (Viejo Bridge) iz 12. stoletja čez reko Fluvià. Mesto ima arkadne ulice in trge iz enajstega ali dvanajstega stoletja. Most spominja na tistega iz Mostarja, le da skakalcev v vodo ni in seveda konob s čevapčiči.
Empuriabrava je bila prvotno zgrajena na močvirju in je največja stanovanjska marina v Evropi s približno 24 km plovnih vodnih poti. Predvsem je to turistična skupnost. Prvotno načrtovano leta 1964 in dokončano leta 1975. Mesto ima več kot 40 km kanalov in sezonsko, poletno prebivalstvo okoli 80.000.
Van to noč parkiramo v PZAju v mestu Rosas. In zopet nam večer pokvari dež. Po drugi strani pa so fantje prišli na svoj račun in se pomerili v remiju.
9.Dan: ROSAS – LLANCA- VSTOP V FRANCIJO:KAMP LE ROUSSILLONAIS(ARGELES-SUR-MER)
Deževni noči sledi oblačno jutro, ki ga izkoristimo za krajši sprehod po okolici mesta Rosas. Rosas je občina v okrožju Alt Empordà, ki se nahaja na obali Costa Brava na severnem koncu Rožnega zaliva in je pomembno ribiško pristanišče ter turistično središče. Izvor Roses je sporen. Po klasičnih virih so ga v 8. stoletju pr. n. št. ustanovili grški kolonisti z Rodosa in se je imenoval Rhode (starogrško: Rhodus). Kot prejšnja obalna mesta ima tudi Roses polno turističnih namestitev.
Kratki vožnji sledi ogled mesta Llanca. Nahaja se na obali Costa Brave, med Cap de Creus in francosko mejo ter je pomembno ribiško pristanišče in turistično središče. Mesto ima lepe plaže in lep razgled na razgibano obalo iz razgledne točke Castellar Tower. Stolpa že davno več ni.
Končno naša fanta tudi zaplavata. Sonce naredi svoje in posedanje na plaži, pač ni za naše fante. Mami še prstov ne namoči, fanta pa all in. Seveda malo kopanja pa so otroci že lačni, kosilo cel piščanec iz žara!
Z mestom Llanca se poslovimo od Španije, ki nam za slovo pošlje še par dežnih kapelj. Nato pa prečkamo mejo po vijugasti obalni cesti.
Če ne bi bilo vetra, bi si pri svetilniku na rtu Cap Cerbere, skuhala kavo in uživala v razgledu. Svetilnik dobesedno izgleda kot da je na koncu sveta. Klifi tu so med največjimi v Evropi. Svetilnik deluje izključno na solarne celice.
Vsemu dežju končno sledi res pravo sonce. Zato na veliko veselje otrok naš Van parkiramo v Kampu La Vielle Ferme v kraju Argeles sur Mer. Cena kampa izven sezona z vsem potrebnim 20€. Plaža La Marende je polna mivka dok oko seže in raj za naše mulce z lopatami. Popoldne tako preživimo v kofetkanju na soncu, igranju nogometa na plaži in najbolj nori v namakanju v morju. Idila…
Zvečer pa še malo v mesto, ki je v nizkem štartu pred vrhuncem sezone. Dogaja se nič.
10.Dan: ARGELES SUR MER – CARRO(MARTIGUES)
Nogomet na plaži ter sprehajanje in počivanje je dobra popotnica za začetek dneva. Po vsem tem pa v Van in na pot. Pred nami so slabe štiri ure vožnje do naslednje točke.
O vožnji, avtocesta in razgled na morje, močvirja, hribe. Vsega po malem.
Želji da otroci uživajo ob morju in imamo razgled na morje, pa seveda da nismo v kampu, je kar težko na francoski obali ustreči. Veliko parkirišč ima višinsko omejitev (rampo) ali pa opozarjajo na kraje.
Mihu je uspelo najti PZA, ki sicer ne ponuja veliko, kar se tiče oskrbe Vana, je pa na noro lepi lokaciji v manjšem francoskem obalnem mestu Carro na Modri obali. Carro je ribiško mestece, ki ponuja različne aktivnosti. Od potapljanja, ribolova, kopanja, sprehajanja, pa vse do kajtanja in surfanja. Idilično mestece za krajši odklop.
In ker je mesto primerno za vratolomne morske športe, seveda tudi pogosto piha. Sonce in veter do 20km/h. Razgled pa imamo na valove in širno modre morje.
Popoldne in večerne ure preživimo v zavetrju pred našim avtodomom s pogledom na surferje ter na sprehodu po obali mesta. Odklop…
11.Dan: CARRO – KAMP ANGOLO DI SOGNO(DIANO MARINA)
Končno z Mihom spijeva jutranjo kavico z razgledom, medtem ko mladina spi. Sončni vzhod zakrijejo oblaki, a naju ne moti. Pogled na morje in ribiške ladje, ki prihajajo iz ribolova ali odhajajo nanj, ter tu in tam kakšno jadrnico… Takšna jutra, neprecenljiva…
Miha na tržnici priskrbi ribje kosilo in s tem razveseli mladino.
Po zajtrku pa odhod dalje proti Italiji. Vmes postanek na počivališču z razgledom na Monako z hitro malico, pa zopet dalje.
Seveda nam še ni za domov. Miha izbrska kamp ob morju v okolici mesta Diano Marina, Italija. Kamp Angolo di Sogno leži čisto ob morju, na lepi lokaciji z razgledom na mesto Diano Marina. Izvor mesta Diano Marine sega v obdobje zgornjega paleolitika in železne dobe. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev trenutno ime Diano izvira iz časa Rimljanov, ko so želeli lokalno prebivalstvo spreobrniti v kult Diane, boginje lova, s čimer so izločili prazgodovinskega boga Bomana, ki je bil prej čaščen.
Preostanek dneva zgleda pa nekako takole: Ribje kosilo, kopanje v morju, igra v mivki in sončenje ob Vanu.
Zvečer pa na večerni sprehod do mesta (cca 25min), kjer nepričakovano poteka festival ulične hrane, sejem rož in domačih izdelkov. Fantje si privoščijo gelato, nato pa seveda še hrano iz enega od food trucka. Za domov pa nakup pikantnega domačega sira in likerja.
12.Dan: POT DOMOV
Zadnji dan mi celo uspe ujeti sončni vzhod. Ne se bati, tudi jutranja kavica je zraven.
Tokrat ni časa za poležavanje in naša mladina nad tem ni navdušena, a ni druge. Dolga pot je pred nami. Navigacija ocenjuje nekje 7,5h vožnje brez zastojev. Pot domov traja na koncu malce več, predvsem zaradi težav z Vanom in gneče na cesti.
Pot domov spremljajo dežne kaplje, kratki postanki, gneča na cesti….
IN TO JE TO!!!
POVZETEK/NASVETI:
-
Prevoženi kilometri: 3.350km
-
Prenočišča:
1. Noč: Počivališče AC ITA
2. Noč: Kampu La Vielle Ferme(43.620201, 7.12566) cca 40EUR/dan, minimalno 2 nočitvi
3. Noč: PZA Saintes Marie dr la Mer (43.449799, 4.40529) 15EUR/dan
4. Noč: Girona (41.967984, 2.801711) cca 20EUR/dan
5 in 6. Noč: Kamp El Masnou (41.4753, 2.304) cca 40EUR/dan
7.Noc: PZA Palamos (41.856098, 3.13572) cca 20EUR/dan
8.Noč: PZA Rosas (42.26868, 3.155997) cca 20EUR/dan
9.Noč: Kamp La Vielle Ferme (42.567429, 3.044295) cca 20EUR/dan izven sezone
10.Noč: PZA Carro (43.328683, 5.040818) cca 10EUR/dan
11.Noč: Kamp Angola di Sogno (43.897499, 8.08052) 20EUR/dan
-
Stroški potovanja: cca 2.700EUR
-
Karte za tekmo: Karte smo kupili pri posredniku, cca 125EUR/osebo
-
Gorivo in cestnine: cca 1000EUR
-
Nočitve v kampih in PZAjih: cca 300EUR
-
Ogledi, vlak, metro: cca 300EUR
-
Spominki, hrana, ostalo: cca 400EUR