Na veliko željo in prošnjo volčje mladine, smo rezervirali letalske karte in se za sedem dni odpravili poiskat pomladno-poletne temperature na kanarski otok Tenerife. Ni lepšega kot pa pobeg iz mrzle Slovenije na topli otok, ki ponuja toliko možnosti raziskovanja. Za piko na i pa smo se tja odpravili v družbi starih staršev in tako poskrbeli za druženje treh generacij v adventnem času.
Tenerife je največji od sedmih Kanarskih otokov. Njegova površina je dobrih 2.000 kvadratnih metrov. Na njem prebiva slab milijon prebivalcev, katerih glavna gospodarska dejavnost je turizem. Letno naj bi otok obiskalo okoli pet milijonov ljudi. Glavno mesto otoka je Santa Cruz de Tenerife.
Miha je karte rezerviral pri Ryanairu. Karte so sicer bile ugodne, vendar pa je končni znesek narasel zaradi dokupa družinskega paketa(sedeži in prtljaga), smo si pa to prtljago posledično razdelil med nas sedem in tako tudi nekaj prihranili. Obisk otoka smo razdelili na dva dela, a o tem več v potopisu.
Informacije o stroških in itd.; najdete na koncu v rubriki POVZETEK/NASVETI.
1.Dan: ŠMARTNO OB PAKI – TENERIFE
Sredi noči, neprespani in nervozni, se odpravimo na štiri ure dolgo pot do letališča Treviso. Eni dremajo medtem ko smo drugi polni adrenalina v pričakovanju poleta z letalom. Pot poteka brez težav in zamude. Parkirišče za naš avto je Miha rezerviral vnaprej kar ob letališču. Potreben je le kratek sprehod in že smo na letališču.
Sledi letališka procedura, oddaja prtljage, kontrola in čakanje na vkrcanje. Naša mladina poskrbi, da čas mine kot bi mignil in že se vkrcavamo brez zamude. Adrenalin je prisoten vse do vzleta, potem pa en za drugim zadremamo. Eni skoraj cel let prespijo, drugi malo opazujemo svet od zgoraj, tretji si krajšajo čas z igranjem igric.
Let dolg 4h in 45min z rahlimi turbulencami počasi mine in že smo na južnem delu otoka Tenerife.
Otok bomo prečesali po dolgem in počez, zato smo si rezervirali malo večji avto preko Holidays auto. Malo se vedno pri prevzemu renta a carja zavleče, vsa tista birokracija pač zahteva čas. Pri prevzemu imamo tudi manjši incident, saj nas s ključi kar same napotijo k avtu.
Prijazna delavka nam pove številko parkirišča avta, mi se seveda nabašemo v avto, na kar Miha želi avto prižgati in ključ ni pravi oziroma avto ni pravi. Po manjšem iskanju smo le končno v pravem avtu na poti v apartma. Naša baza za naslednje tri noči se nahaja v mestu Puerto del Santiago, slabo urico od letališča. Moram dodati da nas vse med vožnjo iz letališča, navduši pokrajina Tenerifa. Komaj čakamo, da jo raziščemo.
Po krajšem počitku, vselitvi v apartma in kosilu na hitro, se odpravimo peš raziskovati okolico. Puerto de Santiago leži med Los Gigantes in Playa de la Arena na zahodni obali Tenerifa. Tiho, pobeljeno mesto leži na razgibanem pobočju, ki se spušča do majhne črne peščene plaže. Naša pot nas vodi do mesta Los Gigantes, ki je dobilo ime po “velikanih”; imenovanih Los Gigantes. Los gigantes so skalne formacije, ki segajo iz morja do višine 500-800m. So ena najbolj znanih turističnih atrakcij otoka Tenerife.
Mi smo si jih najprej pogledali in poslikali iz razglednih točk, nato pa se odpravili še do plaže Los Guios. Plaža leži tik pod Los Gigantes in s sivim peskom, ki meji skoraj na črno ponuja veliko možnosti za fotografijo. Aljaž in Žiga preverita takoj temperaturo morja, ki bojda ni prehudo mrzla, ostali raje uživamo v razgledu.
Domov se sprehodimo ob obali in po naključju najdemo plažo, ki ima naravni bazen.
Ti naravni bazeni se najdejo po celi obali Tenerifa, eni so bolj spektakularni, drugi manj. Ta naš prvi fante tako zelo navduši, da se vsi zapodijo kopat in lovit valove, ki preplavijo bazen.
Uživanju sledi sprehod po promenadi, pogled na sončni zahod in povratek v apartma. Utrujeni dan zaključimo zgodaj za Tenerife in pozno za Slovenijo. Za eno uro smo v časovnem zaostanku za Slovenijo.
2.Dan: NACIONALNI PARK TEIDE – COSTA ADEJE
Drugi dan posvetimo obisku Nacionalnega parka Teide. Nacionalni park spada od leta 2007 na Unescov seznam svetovne dediščine in je eden od dvanajstih zakladov Španije.
Je eden najbolj obiskanih nacionalnih parkov na svetu. Središče nacionalnega parka je gora/vulkan Teide z nadmorsko višino 3.718m in malo manjši vulkan Pico Viejo z nadmorsko višino 3.135m. Vulkan Teide velja za najvišjo točko Španije ter najvišjo točko nad morsko gladino v Atlantskem oceanu. NASA pa ga opisuje kot tretjo najvišjo vulkansko strukturo na svetu. Zadnja erupcija vulkana je bila 18.11.1909. Teide velja za aktivni vulkan.
Pokrajina parka je kot da si na na drugem planetu z norimi panoramski razgledi in veliko možnosti za pohode. Enostavno se z avtom ustaviš in uživaš v razgledu.
Žal se nam ne izide vožnja z vlečnico pod vrh vulkana. Karte je potrebno kupiti on-line, ker na samem kraju ne gre. Miha vseeno poskusi, a so za ta dan razprodane. Za sam vrh vulkana pa je potrebno zaprositi za dovolilnico, izdajo jih samo 200 na dan. Vremenska napoved za naslednje dni je nestabilna, tako da sicer malo razočarani, a vseeno z malo bolj polnimi žepi odidemo dalje do Sandero Roques de Garcia.
To so skalne formacije različnih oblik, ki se dvigajo iz skoraj lunarne površine. Mnogi ta del Tenerifa primerjajo z lunino površino. Mi se tu odpravimo na pohod. V bistvu je to lažji krožni 1,5h dolg pohod s pogledom na vulkan Teide in Pico Viejo ter skalne formacije. Pohod je primeren za vse generacije.
Po poti domov nas spremlja razgled na dolino, ki se skriva v morju oblakov. Skoraj je bolj mikavno ostati v parku nad oblaki.
Krajšemu počitku za kosilo sledi vožnja do plaže Duque ob mestu Costa Adeje. Plaža je dolga 200m in je polna mivke, ki zleze vsepovsod. Žal midve s Tjašo ne zbereva poguma za kopanje, fantje pa se dobesedno zapodijo med valove. Eni plavajo, drugi pa trenirajo kako švercat mivko.
Po kopanju in plaži sledi večerni sprehod po obalnem mestu Costa Adeje. Mesto je za primerjavo s Puertom de Santiagom bolj živahno.
Restavracije in bari so polni športnih navdušencev, ki spremljajo Ligo prvakov. Praznični duh je v zraku, saj gori že vsa praznična razsvetljava.
Medtem ko si ostali privoščijo večerjo v eni od restavracij, si jaz privoščim masažo nog (malo pa le pogrešam Azijo). Za konec večera samo še sprehod do avta ob spremljavi uličnih umetnikov in k počitku.
3.Dan: MASCA – GARACHICO – PUERTO DE SANTIAGO
Dopoldansko lepo vreme izkoristimo za obisk gorske vasice Masca. Vasica leži na nadmorski višini 650m v gorovju Macizo del Teno, ki sega vse do skrajne severozahodne točke Tenerifa. V njej prebiva samo 90 prebivalcev. Cesta do vasice je ozka, a ima kar nekaj razglednih točk na katerih se lahko ustaviš, fotografiraš in uživaš v panoramskem razgledu. Ta del otoka je tudi poln zelenega rastja.
Skozi vasico Masca pelje sprehajalna pot, mimo raznih trgovinic s spominki. Lahko se odpraviš tudi na pohod do morja, pot naj bi bila dolga nekje 3h, a je kar težek vzpon pri povratku. Mi se lepo počasi sprehodimo čez vas, kupimo spominke v obliki omak za pico itd. Na teh se pač prah ne bo nabiral in poskusimo lokalne banane. Za ogled vasi potrebuješ slabo uro časa.
Pot nadaljujemo proti mestu Garachico. Vmes seveda še kakšen postanek za sliko in uživanje v razgledu. Otroci so nas že malo siti, ker se toliko ustavljamo na razglednih točkah. Relief te pokrajine, ki ga je ustvaril vulkan je enostavno nor.
Garachico je obalno mesto na severni obali Tenerifa. Izbruh vulkana leta 1706 je mestu odnesel vir preživetja.
Do izbruha vulkana v stari zaliv, je mesto bilo znano pristanišče za izvoz malvazije in ostalih lokalnih proizvodov. Izliv vulkana je za sabo na obali pustil naravne bazene, ki so ena glavnih atrakcij tega mesta. Aljaž v enem od njih pogumno zaplava. Ostali pa smo se slabo spakiral za ta izlet. Med poležavanjem in uživanju v pogledu na morje zagledamo delfine, ki v jati plavajo le malo stran od obale. O kako veselje naredijo ti plavalci.
Na kratko si še pogledamo mesto Garachico, nato pa se po gorski cesti odpeljemo nazaj v apartma, kjer večji del popoldneva preživimo v opazovanju nevihte in med šolskimi knjigami. Ko se končno nevihta poleže pa zadnji sprehod čez mesto Puerto de Santiago do plaže Arene. Plaža Arena je v celoti iz črnega naravnega vulkanskega peska. Podeljena pa ji je tudi Evropska modra zastava za urejeno in čisto plažo.
Sprehod prekine naliv, ki poskrbi da poiščemo zatočišče v apartmaju.
4.Dan: PUERTO DE SANTIAGO – GUIMAR
Čas je za selitev na sever otoka, zato počasi pot pod noge in nabasani v avto zapustimo Puerto de Santiago.
Na poti naredimo ovinek do plaže Amarilla. Amarilla je manjša plaža s črnimi vulkanskimi kamni v skalnatem objemu. V času oseke si lahko na skalah najdeš svoj kotiček, v plimovanju in valovih, pa ni primerna za družine z majhnimi otroki. Mi se nismo kopali. Je pa ta plaža tudi priljubljena točka za snorklanje.
Guimar je obalno mesto na vzhodnem delu otoka Tenerife. Mesto bo naša odskočna točka za raziskovanje severnega dela otoka. Otroci se odpravijo kopat, midva pa poskrbiva za vselitev v apartma. Apartma je del apartmajskega kompleksa v katerem je tudi bazen, sicer neogrevan, a bojda če skočiš vanj ni panike; vsaj po Žigovo.
Preostanek dneva je čisto na izi, sprehod, relaksacija itd.
5.Dan: GUIMAR – PLAŽA GAVIOTA – PLAŽA TERESITAS
Peti dan našega potovanja zaznamuje dež in še več dežja. Vseeno se ne damo in se ob krajšem ponehanju dežja odpravimo pogledat Piramide Guimar, a nas žal dež prežene. Pa si rečemo ok, gremo še bolj na sever kar bo pa bo.
Pa nam celo uspe in si ogledamo plažo Gaviota. Do nje vozi ozka in strma cesta. Bojda je to nudistična plaža, a slabo vreme, veter in valovi odženejo vročino stran, tako da neke želje po kopanju noben nima. Plaža je res na lepi lokaciji, tako da ni nič čudnega, da je ob njej parkiranih kar nekaj kamperjev.
Krajši postanek naredimo na razgledni točki Mirador de la Playa las Teresitas. Razgledna točka je ena najbolj znanih na Tenerifih in se nahaja na gori nad plažo Teresitas. Točka je v bistvu rob ceste, ki ima razgled na eno najbolj znanih plaž na otoku Tenerife; plažo Teresitas. Plaža je sinonim za Tenerife.
Sledi obisk plaže, ki pa je kljub slabemu vremenu dokaj polna. Plaža Teresitas je umetno narejena plaža severno od vasice San Andres. Mivka in nizka voda očitno privablja množice, a pogled na tovorne ladje, ki vozijo iz in v pristanišče malo pokvarijo razgled.
Ker nas v vodo še kar ne vleče, se sprehodimo do vasice San Andres. San Andres je ena najstarejših vasic na Kanarskih otokih; ustanovljena okoli leta 1498. Vas sicer ni neka meka za turiste.
Po sprehodu še malo na plažo Teresitas, nato pa proti apartmaju. Popoldne uživanje na bazenu apartmaja in plaži ob apartmaju. Vreme nagaja še dolgo v noč.
6.Dan: NACIONALNI PARK TEIDE – COSTA DE EL SAUZAL – PUNTA DEL HIDALGO
Po deževni soboti je na vrsti sončna nedelja. Najprej malo sprehoda po domači plaži ob sončnem vzhodu, nato pa v avto in v hribe.
Vožnja v hrib proti Nacionalnem parku Teide nam zopet ponudi nešteto lepih razgledov. Le mi in peščica kolesarjev. Miha je nekje prebral, da v teh koncih trenira tudi Roglič občasno, a žal verjetno ne v času našega obiska. Je pa nedelja privabila veliko jeklenih konjičkov, ki švigajo sem in tja po gorah, pa seveda pohodnike in turiste.
Daljši postanek naredimo pri razgledni točki Mirador de las Minas de San Jose. Nekoč se je tu nahajal rudnik, danes razgledna točka na vulkan Teide in pokrajino, ki ga je le ta izoblikoval. Ta del parka je bolj peščen v primerjavi z okolico.
Moram dodati, da je po parku ogromno urejenih razglednih točk, zaradi katerih se ves čas po malem ustavljaš in uživaš v razgledu na različne točke; od morja do vulkana…
Po hribih pa gremo še na morje na obalo Sauzal. V bistvu se spustimo na drugo stran otoka. Ta del obale naj bi bil bolj za pohodništvo, morje je valovito, obala pa polna skal, po katerih se razlivajo valovi. A se najdejo tudi naravni bazeni in manjše plaže. Tudi mi si jo poiščemo in se prijetno ohladimo.
Kosilo je čisto morsko; ribja plošča. Fantje, predvsem Miha se odločijo za konec dneva ob sončnem zahodu, skočiti še v bazene z morsko vodo ob obali mesta Bajamar. Bazeni so polnjeni z morsko vodo v katere se tu in tam izlije kak val. Domačini jih uporabljajo za rekreacijo, ostali pa za ohladitev.
Za spodoben konec dneva sprehod ob morju do svetilnika Punta del Hidalgo. To je aktiven svetilnik sodobne oblike visok 50m. Je eden od sedmih svetilnikov, ki se nahajajo ob obali Tenerifa. Če imas srečo in baje veliko potrpežljivosti, lahko iz te točke opazuješ oziroma vidiš kite, delfine….A moraš verjetno imeti res srečo.
7.Dan: LORO PARK – PUERTO DE LA CRUZ
Sedmi dan potovanja nas pot pelje na obrobje Puerta de la Cruz v živalski vrt Loro. Loro park je bil zasnovan kot raj za papige, skozi leta pa se je razvil in postal eden najbolj obiskanih in najlepših živalskih vrtov na svetu, ki ima cilj zaščititi in rešiti izumirajoče vrste ptic.
Veselje ob obisku živalskega vrta je nepopisno, najbolj zanimive so itak predstave. Te se kar vrstijo; morski levi, delfini, kit ubijalec in papagaji. Na koncu smo povzeli, da je Aljaža in Miha najbolj navdušila predstava Ork, Žiga morski levi, Tjašo in mene delfini. Vsi pa smo mnenja, da nas papagaji niso. Velik del parka zavzamejo kletke s papigam, ni pa velikih kopenskih živali, če odštejemo leva in gorilo. Vstopnice za Loro park so kar zalogaj za petčlansko družino (odrasli 42€, otroci 30€). Vodilo parka je rešimo in ohranimo planet in s tem zaščitimo živalske vrste
.
Po živalskem vrtu se odpravimo kar peš na plažo Maria Jimenez, ki je nedaleč stran. Siva mivka in valovi, kaj hočeš boljšega za zadnje kopanje v morju v letu 2023. Aljaž in Žiga preganjata valove, ostali uživamo v razgledu.
Za zadnji večer na potovanju še sprehod čez obalno mesto Puerto de la Cruz. Mesto je najbolj poznano po živalskem vrtu Loro in temnih plažah z vulkanskim peskom. Začetki mesta segajo v 16.stoletje. Mestece je takrat bila manjša ribiška vasica in znano pristanišče, ki pa se je nato razvijalo z razvojem trgovanja. Mesto zvečer oživi, na vsakem koraku restavracije, bari z živo glasbo ter razni prodajalci spominkov in drobnarij. Naš sprehod se zaključi ob plaži Martianez, ki je očitno meka za surferje ali pa vsaj tiste, ki bi se radi surfal, ker v času našega obiska nobenem ne uspe ujeti vala.
Bolj ko se temni bolj postajajo ulice živahne, a za nas se večer počasi konča.
8.Dan: LET V TREVISO=>>POVRATEK DOMOV
Jutro slovesa je tu. Z Mihom se odpraviva še na kratek sprehod ob sončnem vzhodu. Prvi kopalci se že namakajo v morju, ribiči gredo na lov. Pravo nasprotje je tole vreme z vremenom, ki nas čaka v Sloveniji. Čas je da se zaključi še eno potovanje. Naša četica se odpravi na letališče, kjer vrnemo avto. Sledi letališka procedura in čakanje na let. Tokrat ima let pol ure zamude, sledi vkrcanje in pet ur leta domov s spremljajočimi turbulencami.
In smo pri koncu še enega potovanja!!!
POVZETEK/NASVETI:
-
Stroški potovanja: letalska karta cca 150EUR/osebo, Apartma za 6 ljudi cca 120EUR/dan, Rentacar z vsemi zavarovanji cca 500EUR za 7 dni,…
-
Cene hrane in goriva: Gorivo je vsekakor cenejše kot pri nas. Hrano smo večinoma kupovali v Lidlu, Sparu in Mercadoni. Če kupuješ hrano v akciji, potem je mogoče tudi kaj ceneje, drugače so cene primerljive našim.
-
Za ogled vrha Tenerifa je potrebna dovolilnica za katero, pa je potrebno zaprositi par dni pred obiskom. Je zastonj, a jih podelijo le 200 dnevno. Prav tako je potrebno rezervirati oz. kupiti vnaprej karto za gondolo. Nakup je možen samo preko interneta in ni poceni.
-
Letalske karte: Tokrat sva dokupila family paket, ki vključuje 5 kovčkov po 10kg in 1 kovček 20kg, posledično je bila cena kart dražja. Smo pa potem kovčke razdelili med 7 ljudi in na koncu potovali s 3 x 10kg in 1 x 20kg ter manjšimi nahrbtniki.
-
Z Mihom sva bila razpeta ali izbrati Siam park (vodni park) ali Loro park. Na koncu je tehtnica prevesila za Loro park iz čisto enostavnega razloga, da je Aljaž za določene aktivnosti Siam parka premajhen. Poleg tega pa tudi vsi odrasli ne bi uživali v Siam parku.
-
Renta a car s sedmimi sedeži smo mi rezervirali preko Autoholiday. Seveda je še ogromno drugih ponudnikov.
-
Manjše opozorilo glede prtljage; Ryanair: Na letališču so preverjali velikost nahrbtnikov in kovčkov. Nekateri so žal morali doplačati.
.