Lanzarote je eden od sedmih kanarskih otokov. Leži na severovzhodu in je velik 600 km2. Ime je dobil po pomorščaku Malloccellu Lancerottiju, ki ga je odkril v štirinajstem stoletju. Do osemnajstega stoletja je doživel kar nekaj vulkanski izbruhov, rezultat je fascinantna vulkanska pokrajina z nekaj sto kraterji.
In še ena posebnost otoka. Arhitekt in slikar Cesar Manrique, je poskrbel da so vse hiše na otoku bele, da ni semaforjev ampak so krožišča. Poskrbel je tudi, da ni reklamnih panojev po ulicah. Boril se je proti masivnem turizmu in gradnji hotelov ob plaži. Vse največje znamenitosti imajo njegov podpis.
Tokrat sva let rezervirala, kar zgodaj: že v mesecu aprilu in posledično so cene za december bile prav super. Kupila sva karte za sedem ljudi, saj sva povabila še taščo in tasta. Rezervirala apartma v apartmajskem naselju Los Gracioseros ki ima ogrevan bazen, ter renta a car; tokrat kar kombi.
In začelo se je čakanje na dan odhoda. Seveda smo vmes še kam pobegnili.
Ker čas res beži, je sedmi december bil kmalu tu.
1. DAN Šmartno ob Paki – Letališče Marco Polo – Lanzarote
V jutranjih urah smo se odpravili proti letališču Marco Polo v Benetkah. Vožnja je potekala brez posebnosti. Avto smo pustili kar na parkirišču na letališču, ki sva ga prej rezervirala. Ker sva doma opravila Check in smo po letališču šli lepo mirno. V čakanju na vkrcanje, pa se je rahlo zapletlo, saj za lete po 14uri, niso bila razpisana vrata za vkrcanje. Pošteno smo že vsi gledali na table in okoli 13. 40 smo se le vkrcali.
Nato pa še en zaplet. Zaradi težav v Francoskem ozračju, nas je pilot obvestil, da bomo na letalu morali še vsaj 1h počakati na vzlet. Ta ura se je podaljšala na 1h in 10 min. In ta podaljšana ura se je ob treh otrokih vlekla. Nato pa končno pričakovani vzlet in mirna pot do otoka Lanzarote.
Po pristanku prevzamemo tokrat kombi na rent a car Auto reisen in se odpravimo do našega apartmaja v apartmajskem naselju Los Gracioseros. Ker pa smo že pošteno lačni, si gremo hladilnik napolnit v Lidl. Večerja in čas je za spanje.
2. DAN Sprehod do plaže – Teguise market – Mirador del Rio – Jameos del Agua – Jardin del Cactus
Jutro in še vedno tema ob 7ih. Hmm ko imaš načrt, da se boš sprehodil čimprej do morja, a raje počakaš v postelji dan.Po tem ko se naša četica nahrani, se odpravimo pogledat najbližjo plažo in okolico.
Ker si želimo pogledat nedeljsko tržnico [ženski del ekipe tudi kaj kupit] v mestu Teguise, je to naša naslednja točka. Med vožnjo opazujemo naravo, ki je tu res nekaj posebnega, v bistvu tu in tam kak grmiček, ostalo pesek, ki je rjav ali črn ter kamni, nekaj sestavljenih v vrsto [mejo].
Teguise market je ena najboljših in največjih tržnic na severnem delu otoka.
Mesto Teguise postane tržnica vsako nedeljo. Ulice in trgi se napolnijo s prodajalci uličnih umetnin. Baje je celo tako zraslo zanimanje za tržnico, da so naredili še dodatna parkirišča, saj v sam center z avtom ne gre. Zapraviš lahko ogromno, čeprav nas ponudba ni impresionirala, pa še kot se je kasneje izkazalo so stvari tukaj nekoliko dražje kot drugje.
Od tu se odpravimo proti Mirador del Rio. Vendar še prej malo zavijemo iz poti na razgledno točko nad mestom Teguise, kjer leži grad Sante Barbara. Mi si same notranjosti grada ne ogledamo, kljub temu da je notri muzej piratstva. Za nas je to le razgledna točka na mesto Teguise.
Peljemo se mimo Harie najbolj zelene vasi na otoku. Leži v dolini tisočih palm. Ime je dobila po tem ko so za vsako rojstvo tradicionalno posadili palmo.
Skozi okno opazujemo tudi 609 metrski neaktivni Vulkan Corona ali Monte Corona.
Z izbruhom pred okoli 4000 leti je ustvaril dve najbolj znani znamenitosti otoka Jameos del Agua in Cueva de los Verdes.
Nadaljujemo do Mirador del Rio, ki je razgledna točka na 475 metrih višine.
Zgrajena je bila leta 1974 po načrtih umetnika Cesar Manriqueja v njegovem tipičnem stilu. V notranjosti se nahaja kavarna, trgovina s spominki in platforma na kateri so vulkanski kamni. Posebnost stavbe je kamuflaža z okolico, saj od zunaj sploh ni vidno, da se pod kamni skriva majhna oaza. Privoščite si kavico in opazujte razgled na reko, ter otok La Graciosa. Od tu so nekoč opazovali skrivnostne pristanke ladij.
Ker nas zamika plaža si ogledamo Caleton de Blanco. Plaža je primerna za kopanje ob plimi, za otroško igro pa ob oseki, saj skalnate formacije nudijo otrokom zavetišče pred vetrom.
Naša naslednja točka ogleda je Jameos del Agua, vulkanske jame. To je tudi umetniško, kulturno in seveda turistični center. Izdelano po načrtu César Manriqueja, v lasti vlade Lanzaroteja. V Jameos del Agua se nahaja restavracija, vrtovi, muzej, avditorij, smaragdno zelen bazen ter slano jezero. Nujno in vredno ogleda, navduši tako majhne kot odrasle. Vzemite si čas in malo posedite.
Ženski del ekipe si ogleda še Jardín de Cactus ali vrt Kaktusov. Tu se nahaja več kot 10.000 različnih vrst kaktusa iz celega sveta. Kot nekoč velika ljubiteljica kaktusov, sem tu res uživala. Sam vrt pa je zgrajen, da si lahko praktično vsak kaktus pogledate od blizu.
Po večerji si privoščimo sprehod po Puerto del Carmen. Naša ugotovitev je, da lačen tu ne moreš biti. Zelo velika ponudba hrane in restavracije kar vabijo. Pa tudi trgovine s tehničnimi pripomočki ter spominki so na vsakem koraku.
3. DAN Plaža Puerto del Carmen ter relax na bazenu apartmaja
Včasih je treba tudi dat glavo na off od znamenitosti in uživati v trenutku. Po kratkem jutranjem sprehodu in potem, ko si Miha in Žiga privoščita jutranji tek ob obali, se odpravimo na plažo. Kljub temu da smo na plažo šli v jaknah in sem se spraševala, kaj nam je da imamo kopalke na sebi, se je to izkazalo za super odločitev.
Brisače smo postavili ob skale in kmalu je postalo tako vroče, da smo en za drugim zaplavali. Otroci so uživali v igri na mivki, odrasli smo malo zadremali. Kosilo pa smo si privoščili kar v mehiški restavraciji.
Še malo igre na bazenu pred apartmajem in poležavanje.
Zvečer pa si privoščimo sprehod po centru Puerto del Carmen.
4. DAN Timanfaya naravni park- La Geria – Islote de Hilario – La Geria
Ogled nacionalnega parkaj Timanfaya je na Lanzarotu obvezna točka. Jaz sem se odločila, da grem do agencije in plačam izlet za vseh sedem organizirano. V izlet je vključen avtobusni prevoz iz kraja kjer si, ogled Timafanya parka, Islote de Hilario in La Geria.
Nacionalni park Timanfaya je nastal v času šest letnih neprestanih izbruhov vulkanov v letih 1730 do 1736, z manjšimi epizoda v letu 1824.
Kar 100 vulkanov je izbruhnilo lavo, ki je prekrila nekoč zelo rodovitno zemljo in vasi. Sicer ni nikjer zabeleženo število mrtvih, se pa naj bi več kot 44 % prebivalstva preselilo, umrlo pa je tudi veliko živali zaradi plinov. In čeprav je od izbruhov že skoraj 300 let, je zaradi suhega podnebja ostala vulkanska pokrajina nespremenjena. César Manriqueja kip »El Diablo« je simbol parka.V samem parku skrbijo, da ni preveč gužve, posledično se včasih čaka, da se sprosti parkirišče.
V centru na Islote de Hilario ti prikažejo, kako močno je geotermalno delovanje pod zemljo. 13 m pod površjem so izmerili kar 610° C, 10 cm pod zemljo pa 277° C. Prvi prikaz je, da odkopljejo malo peska in ti dajo v roke, ki je kar vroč in te opozorijo, da ga podajaš iz roke v roko.
Drugi prikaz je, da na večjo luknjo dajo suho travo, ki zagori,
tretji prikaz je z vodo, ki zakuha in četrti prikaz, je peka mesa nad večjo luknjo.
Sledi še vožnja skozi park, ki je obvezna za vse obiskovalce z avtobusom in opazovanje Montana del Fuego. [VULKANSKE GORE]. Vsekakor te prevzame okolica skozi katero se pelješ. Dejstvo je, da je življenje tu zelo omejeno. Nekaj kuščarjev, hrošči, mrhovinarji, grm in gobe ki rastejo na kamnih.
V sklopu izleta je tudi pol urni postanek za ježo kamel, ki pa je sproti plačljiv. Za Aljaža prvič in vsekakor ena posebnih doživetij za Tjašo in Žiga.
Od tu nas popeljejo v La Gerio. To je pokrajina na Lanzarotu poznana po vinogradništvu.
Lahko si mislite, da v tej zemlji in okolišu to res ni enostavno. Trte sadijo v stožcih okoli pa jo zaščitijo s stenami iz kamna. Ta oblika sajenja je tudi dodatna zaščita pred vetrom. Sadijo kar v 75% Malvazijo, ki je medene barve in sladka. Mihov komentar pri okušanju vin. »To ni vino. «
Po povratku domov si privoščimo uživanje ob bazenu. Po večerji pa se odpravimo na sprehod še v drugo smer ob obali Puerte del Carmen, kjer Žiga in Miha tečeta. Pokažeta nama iz mivke narejeno zadnjo večerjo.
5. DAN Playa Blanca – Pechiguera lighthouse – Papagayo beach
Po zajtrku se odpravimo v obalno mesto Playa Blanca, ki leži v občini Yaiza.
Playa Blanca je tudi mesto iz katerega vas lahko trajekt popelje na sosednji otok Fueventura. Mi se sprehodimo ob obali, malo šopingiramo v trgovinah s spominki, ter opazujemo odhode in prihode trajektov. Mesto je polno turistov, ki posedajo na kavicah, poznih [vsaj za nas] zajtrkih itd.
Od tu se odpravimo pogledat Pechiguera Lighthouse.
To je aktivni svetilnik na otoku Lanzarote. Prvotni svetilnik se je zgradil leta 1866 in je bil velik le 10 m. Nato pa so leta 1988 začeli z gradnjo višjega 50 m svetilnika in je drugi najvišji na Kanarskih otokih. Prehiti ga le svetilnik na Gran Canariji. Še malo posedimo na skalah in opazujemo valove.
Playa Papagayo leži v naravnem parku Los Ajaches. Vhod v ta park je plačljiv [3€], vendar če mene vprašate se splača. Cesta je makedamska in če se vi vozite počasneje, ker pazite na avto, ostali ne. Na trenutke imaš občutek kot da si v puščavi, na eni strani goli hribi na drugi strani ravnina dok oko seže. Potem pa zagledaš parkirišča in celo kamp.
Pred poležavanjem si privoščim razgled iz klifov, ki je vau. Celo en mali bar je na vrhu s hrano in pijačo [popijem kavo z razgledom]. Nato pa plaža. Otroci gradijo ceste v mivki, mi se cvremo na soncu. Miha in otroci zaplavajo, meni premrzlo. Tako mine popoldne.
Plaža Papagayo naj bi bila najlepša španska plaža v letu 2019.
Zvečer pa si z Mihom privoščiva zmenek. Odpraviva se na pijačo v en izmed mnogih lokalov Puerto del Carmen, ki ponujajo živo glasbo, koktajl in pir.
6. DAN Plaža Puerto del Carmen – Salinas de Janubio – El Golfo – Los Hervideros
Miha in Žiga si privoščita jutranji tek po obali, nato pa se skupaj odpravimo na plažo. Zopet izberemo kar plažo blizu našega apartmaja. Aljaž se odloči delat avtocesto v mivki, Tjaša je poskušala izdelati sliko za voščilnico, Žiga pa no, on se je kopal.
Po kosilu pa se odpravimo proti Salinas de Janubio ali soline Janubio. Zgrajene prvič leta 1895. Iskreno zgledale so zapuščene, ko pa sem iskala podatke o kraju, sem našla da naj bi letno pridobili med 2, 000 in 15, 000 ton soli. Sol iz solin so uporabljali za shranjevanje rib. Tu naj bi bilo tudi veliko ptic selivk.
Navdušila me je tudi plaža Janubio ob solinah [črni pesek], a je premočno pihalo, da bi se lahko kopal.
Naša naslednja točka je El Golfo. Majhno obmorsko mestece poznano po Charco de los Clicos [zelena laguna]. Tu se je tudi snemal film s Penelope Cruz Zlomjeni objemi.
In nastanek zelenega jezera Charco de los Clicos. Zaradi elementov narave je vulkan na levi strani jezera izpodjedlo in razkrila se je smaragdno zelena laguna, ki je v kontrastu z okolico [rjava, črna zemlja], še bolj izrazita.
Zelena barva jezera, ki ga tudi imenujejo Lago Verde pa je še bolj izrazita zaradi alg Ruppia – Maritima. Ta del pokrajine je zaščiten, tako da se jezeru niti ne moreš približati. So pa dve urejeni razgledni točki. Sprehodite se lahko tudi po mestu.
Ena super točka so tudi Los Hervideros.
Nahajajo se ob cesti z ogromnim parkiriščem in so naravna atrakcija. Imenujejo jih tudi »BOILING POTS« ali vreli lonci. Obisk priporočajo ob polni luni ali plimi, saj takrat doživiš polno moč udarjanja valov ob skale. 
Sprehajaš se po potki ob kateri so luknje in opazuješ udarjanje valov v stene pod tabo. Tudi par balkonov je za dobro fotke. Okolica pa tudi tu vau.
Atrakcije tega dneva so bile brezplačne.
Zvečer pa sprehod.
6. DAN Arrecife – Castillo de San Gabriel – Costa Teguise
Veter in oblaki nas odvrnejo od plaže. Se pa zato odpravimo pogledat glavno mesto otoka Lanzarote Arrecife.
Sprehodimo se skozi marino, kjer se je vsidrala velika križarka.
Zopet se nam ponudi možnost nakupovanja, nato pa se ob obali odpravimo do Castilla San Gabriel.
Castillo de San Gabriel leži na majhnem otoku Islote de los Ingleses [Islet of the English ali Angleški otok]. Zgrajen prvotno kot lesena utrdba, vendar se je izkazal za čisto neuporabno. Na koncu so ga zažgali berberski pirati. V 16. stoletju pa so zgradili kamnito utrdbo in končno je igral pomembno vlogo pri obrambi mesta in pristanišča. Leta 1972 je bil razglašen kot državni zgodovinski spomenik [National historic Monument]. Mi smo si ga pogledal samo od zunaj, saj je bila kar gužva za vstop. V podatkih, ki sem jih našla, pa naj bi v gradu bil etnografski muzej, pa tudi razgled naj bi bil čudovit.Sprehodimo se še skozi mesto, ki je prav praznično obarvan.
In ker se je segrelo, se odpravimo še do plaže Costa Teguise. Plaža je čudovita in razdeljena na dva dela. Na eni strani so valovi, na katerih se surfeji bojujejo z njimi. Na drugi polovici pa se lahko kopalci pomerijo z valovi. Naš Žiga se takoj zapodi v njih. Tu preživimo popoldne.
Po večerji pa še zadnji sprehod skozi mesto Puerto del Carmen.
7. DAN Caleta de Femara – Playa Madeira – Playa Honda- Aeuropuerto de Lanzarote
Vsega lepega je enkrat konec, tako je prišel tudi naš zadnji dan na otoku Lanzarote. Potem ko se spakiramo in zapustimo apartma, se odpravimo še na zadnji izlet. Naš let je bil v večernih urah. Odpravimo se proti Caleti de Femari. To je majhna obalna ribiška vasica na severozahodu, ki je danes poznana po raju za surferje. Ta plaža je dobesedno filmska, če gledate filme s surferji. Okoli tebe se vsi pripravljajo deskanje. Ljudje se raztegujejo, inštruktorji učijo skupine in izkušeni z desko odhajajo v valove. Valovi so vau. Pa še čudovit razgled na otok La Graciosa. In kaj naj tu dodam. Žiga in Tjaša se želita po novem naučit deskati. Če vas mika naj dodam, da tu učita deskanje dva Slovenca [Špela in Toni Wattermans]. Lahko ju kontaktirate, pomagata vam najti tudi prenočišče. Drugače pa je tu vasica, ki je polna šol za učenje deskanja.
Ko sem skoraj obupala, saj nam je primanjkovalo počasi časa, pa nas Miha popelje še na Playa Madera, plaža je v notranjosti vulkanskega parka Timanfaya. Naj vas ne ustraši cesta iz makedama. Niti to da GPS, ne najde cilja.
Plaža iz črnega peska, črne skale, klifi in visoki valovi. Bili smo praktično sami na plaži, za kopat res ni bilo, za piknik na plaži pa idila.
Ker brez zadnjega kopanja za letos ne gre, se odpravimo do Playa Honda [Žiga jo je ves čas omenjal]. Plaža je praktično ob letališču, tako da letala vzletajo in pristajajo nad tabo. Morje je tu dokaj umirjeno, tako da si otroci privoščijo kopanje in igre v vodi. Žiga pa zaigra nogomet s prijatelji iz Lanzaroteja.
In tako je konec še enega dopusta. Odpravimo se na letališče, kjer vrnemo avto, ter se odpravimo na letalo. Pa smo naredili kljukico tudi pri Kanarskih otokih.
Povzetek in NASVETI
• Nam najboljše plaže za kopanje Playa Papagayo, Puerto del Carmen in Playa Madera [baje niso skoz taki valovi]
• Mi smo res imeli srečo z vremenom, kljub temu da naj bi bilo decembra in januarja največ dežja.
• Karte smo kupi že aprila in so zato posledično bile zelo ugodne.
• Iskali smo apartma z ogrevanim bazenom, seveda kljub temu to ne pomeni, da je vroč. Bil je bil vzdržen cca 22 stopinj.
• Imejte dovolj rezervnih toplih oblačil, predvsem za otroke. En trenutek si v kopalkah spet drug v jakni.
• MUST SEE Jameos del Agua, El Golfo, Vulkanski park Timanfaya, Los Hervideros In Mirador del Rio [ pozor vstopnina, ampak dovolj je tudi sprehod ob strani, pa doživiš podoben razgled; smo pa mi šli tudi noter pogledat].