Zaključek šolskih počitnic je minil v Volkovem stilu, deset dnevna avantura po jugu vse do Grčije in nazaj. Naporno, a sladko in na željo naših mulcev saj so po gorati Švici imeli veliko željo po morju in predvsem Grčiji pred začetkom novega šolskega leta.
Deset dni potovanja smo organizirali tako, da smo se najprej odpravili na sam cilj v Grčijo, potem pa počasi raziskovali še pot proti domu. Obiskali smo nekaj zanimivih turističnih točk v Albaniji, Črni gori in Bosni.
Vse koordinate prenočišč/postankov in morda kak zanimiv nasvet/informacijo, najdete na koncu v rubriki POVZETEK/NASVETI.
1.Dan: ŠMARTNO OB PAKI – NEKJE V SRBIJI
Prvi dan našega roadtripa lahko opišem takole: vožnja po avtocesti, prečkanje meje, kratki postanki na počivališčih. Svetla izjema je le večerja v Leskovacu, kjer nam je sicer cilj gostilna Gros, a nam ne uspe dobiti parkirišča za nas Van (niti za hitri postanek, niti za spat). Nekoč znana lokacija za prenočitev iz aplikacije park4night je zdaj zablokirana z ograjo.
Večerjo si na koncu privoščimo v gostilni Koliba. Čevapčiči, lepinja, kajmak in zanimiv ambient z živo glasbo. Vse skupaj pripomore, da pozabimo na kroženje po mestu, pa četudi Miha žalostno spije brezalkoholno pivo. Enkrat ta večer je že izvajal alkotest, policajev pa polno (0,0 je zaželena).
Prva nočitev je kar na parkirišču počivališča pred mejo z Makedonijo.
2.Dan: GRČIJA: LITOCHORO = PLAŽA GRITSA
Dopoldne in delež popoldneva preživimo v našem Vanu. Dan zgleda takole: manjše čakanje na meji Srbija-Makedonija in vožnja po avtocesti čez Makedonijo, katere narava nas vse navduši. Malo hribi malo skoraj puščave. In nato meja Makedonija-Grčija, ki jo lahko samo opišem kot katastrofa.
Kljub delovanju skoraj vseh carinskih oken, meji enostavno ne požirata množice ljudi, ki želi vstopiti v Grčijo. Skoraj dve ure in pol čakanja, med katerimi opazujemo kako en po en avto zakuha pri skoraj 39 stopinjah, ljudje pa hodijo ven iz avtov, ker v njih več ne zdržijo. In ko končno prestopiš mejo te na vsake toliko čaka še gužva na cestninskih postajah.
Za točko dneva si izberemo plažo v mestu Litochoro. Mesto se nahaja pod vznožjem gore Olimp in je manjše mesto v Grčiji 90 km južno od Soluna in 420 km severno od Aten.
Naš cilj tokrat niso gore, ampak plaža Variko. Van parkiramo na točki, kjer smo tudi prespali in se do večernih ur ohlajali v morju. Morje in valovi ter mivka… Starša imata mir.
3.Dan: LITOCHORO – KORINTSKI KANAL
Po zajtrku se otroci odločijo, da bi raje še plažo s kamenčki, mami pa razgled iz parkirišča na morje.
Pa se premaknemo za 10 min po obali in najdemo eno zanimivo divjo plažo. Morda omembe vredno; parkirišča tu niso ravno čista! Na plaži Lptokariai smo sami, kar pa je en velik plus.
Miha nas za kosilo razvaja z žar specialitetami, nato pa se odpravimo na pet ur dolgo pot proti Korintskem prekopu. Pot nam krajša dobra glasba in oderuške cestninske postaje (verjetno na vsake 10km).
Korintski prekop je umetni kanal v Grčiji, ki povezuje Korintski zaliv v Jonskem morju s Saronskim zalivom v Egejskem morju.
Dolg je 6,4km in širok 24,6m in ladjam prihrani skoraj 321km poti. Globina morja je nekje 8m. Prvo plovilo je prečkalo Korintski prekop leta 1893, danes pa je predvsem priljubljena turistična točka.
Moj cilj in želja je bil ogled sončnega zahoda ob Korintskem prekopu, a ga za malo zamudimo. Nič hudega, si pa vsaj ogledamo prehod jahte čez prekop, kar pa je tudi nekaj posebnega.
Naše prenočišče to noč naj bi bil kar parkirišče ob Korintskem prekopu, ampak se na koncu zaradi prometnega hrupa, raje prestavimo na drugo z razgledom na pristanišče Isthimia. Zastonj pa še nor razgled.
4.Dan: ISTHIMIA – KAMP AKRATA
Po zajtrku z razgledom se odpravimo dalje. Miha nas na hitro še enkrat popelje h Korintskem prekopu, kjer pa je že prava gneča turistov, zato se raje odpravimo dalje ob Korintskem zalivu.
Vožnja po teh obalnih mestih Grčije ti razjasni sliko, da ni vse blišč, pa tudi turistov ni kaj veliko. Med vožnjo po mestu Kiato, nas prešine nakup rib za kosilo. Ustavimo se kar pred ribarnico, katere lastnika bi lahko imenovali promotorja turizma mesta Kiato. Ribarnica je družinski posel s tem, da sta nosilki posla vsaj po moje mama in sestra (čistilki rib). Ate je po njegovo turist ves čas na kavi pred ribarnico, on pa skrbi za promocijo. V glavnem 4. orade pridejo nekje 20 evrov (Ceno na kg, nisem ujela).
Za hitro osvežitev na poti se ustavimo na plaži Baraki v mestu Kiato. Mogoče za podatek, parkirišča ob plaži so dokaj urejena in predvsem zastonj. Plaža Baraki je peščena plaža, gneče pa vsaj v času našega obiska ni bilo.
Ker naš Van potrebuje malo regeneracije si poiščemo prenočišče v kampu Akrata (46,5€\na noč). Kamp je manjši in kar nekaj parcel je pavšalnih.
Preostanek dneva kopanje, supanje in poležavanje na plaži.
5.Dan: KAMP AKRATA – KRYONERI
Dopoldne si privoščimo še malo ohlajanja v morju, nato pa spakiramo naš Van in se odpravimo proti Patri.
Na začetku se izogibamo avtocesti in raje uživamo v panoramskem razgledu na plaže, nato pa se le po avtocesti odpravimo čez most Rio, ki povezuje Peleponez s centralno Grčijo do plaže ob mestu Kryoneri. Most Rio-Antirrio je eden najdaljših visečih mostov na svetu. Odprli so ga en dan pred olimpijskimi igrami 2004. Most je plačljiv (21EUR).
Miha nam najde popolno lokacijo za zadnjo noč v Grčiji. Na eni strani skalnato hribovje na drugi strani pa morje. Za piko na i pa smo praktično sami na lokaciji. Preostane nam samo še uživanje v morju z najlepšim razgledom na skale.
Zvečer se odpravimo na kratek sprehod do mesta Kryoneri, ki pa je verjetno nekoč imelo velike turistično atraktivne načrte, a so na koncu ostale samo zapuščene turistične kapacitete.
6.Dan: SLOVO OD GRČIJE – GJIROKASTER
Med jutranjo kavico naju z Mihom zmotijo gorske koze, ki se po skalah spustijo praktično do našega Vana. Prava paša za oči so te atletinje, ki se po skalah spustijo brez skrbi, da bi se polomile. Še Aljaž veselo pokuka iz Vana in jih opazuje.
Po odhodu koz se še malo ohladimo v morju, nato pa se spakiramo in zapustimo Grčijo. Naša naslednja točka se nahaja v sosednji Albaniji.
Gjirokaster je mesto v južni Albaniji. Nahaja se v dolini med gorovjem Gjere in Drinom na 300m nadmorske višine. Njegovo staro mestno jedro je opisano kot “redek primer otomanskega mesta, ki so ga zgradili kmetje”. Zgodovina mesta sega v čas bizantinskega cesarstva v leto 1936 in spada pod Unescovo zaščito svetovne dediščine.
Po kosilu v restavraciji Corner by Bazar, kjer si naročimo ploščo tradicionalnih albanskih jedi, se odpravimo raziskovati mesto. Pogledamo si:
- Mošejo starega bazarja, ki izhaja iz 17. stoletja in je edina od 13ih mošej iz otomanskega obdobja, ki je komunisti niso porušili v šestdesetih letih. Do konca devetdesetih so v njej trenirali cirkuški akrobati.
- Grad Gjirokaster je eden največjih gradov na Balkanu. Grad naj bi izhajal iz okoli 4. ali 5. stoletja njegovo obzidje pa iz 12. oziroma 13. stoletja. Grad stoji na hribu iz katerega je razgled na celo mesto. V samem obzidju grada pa se nahaja razstava topov, festivalni oder, muzej, stolp in celo ostanek ameriškega letala iz 2.svetovne vojne.
- Bazar (Stari del mesta) naj bi bil zgrajen v 17.stoletju in ponovno prenovljen dvesto let kasneje, potem ko je mesto uničil požar. V bazarju najdete različne trgovine s spominki, domačimi izdelki kot so olja, žgane pijače, preproge.. itd. Pa tudi gostiln ne manjka.
Prenočišče si to noč poiščemo v kampu Ora, ki se nahaja le par minut od starega mestnega središča ob glavni cesti. Presenetljivo je ponoči mir, dežne kaplje pa poskrbijo za ohladitev.
7.Dan GJIROKASTER – KRUJE
Po dežnih kapljah posije sonce. Miha se udeleži sestanka, mi pa se pridružimo z želvo, ki pokuka iza žive meje. Poleg psov, ki jih v teh državah vidiš na ulicah mnogo preveč se vsake toliko pojavi še kakšna žalostna zgodba…
Slabe štiri ure vožnje od Gjirokastra se nahaja mestece Kruje. Mesto leži med reko Ishem in goro Kruje, le 20 km stran od prestolnice Tirane. V srednjem veku je bilo mesto/vas prva prestolnica Albanske države. Kruje je rojstni kraj narodnega heroja Skanderbega, vojaškega poveljnika, ki se je boril proti otomanskimi silami vse do svoje smrti leta 1468.
Van parkiramo v manjšem družinskem kampu s super razgledom na mesto Kruje. Kosilo in malo počivanja ob razgledu nato pa pot pod noge (30 min) do starega mestnega jedra. Aljaža med sprehodom večkrat zmotijo kupi smeti. Dejstvo je, da so glavne oziroma je glavna ulica še nekako urejena, vse ostalo pa je dokaj zapuščeno.
V Krujah bi izpostavili naslednje točke ogleda:
- Stari bazar, zgrajen pred 400 leti na pobočju gore Kruje. Bazar ponuja vse od lesenih izdelkov, domačega žganja, olivnega olja, pa do tradicionalnih albanskih izdelkov. Naš spominek za domov sta steklenici z domačim olivnim oljem in domačim brandijem.
- Grad Kruje se nahaja na nadmorski višini 608m nad morjem, zgrajen pa je bil v 5.stoletju. V 15.stoletju je bil grad operativna baza Skanderberga in njegovih 3000 vojakov v odporu proti Otomanskimi silami.
- Muzej Kruje, ki ponuja zanimiv vpogled v albansko in otomansko zgodovino
Za ogled mesta je dovolj par uric, mi se po poti domov poskusimo malo izgubiti med ulicami, a nam nekako ne uspe.
Večer preživimo ob Vanu s pogledom na goro in mesto Kruje.
8. Dan: KRUJE – ČRNA GORA(DURMITOR)
Jutranja kavica in prvi sončni žarki s pogledom na goro Kruje, nato pa zajtrk in gume na cesto v Črno goro.
Vožnja po Albaniji večinoma zgleda takole, če se voziš po glavni cesti je cesta za preživeti, vse ostalo pa so luknja pri luknji ali pa delo na cesti. Žal nas nič ne izuči, zato našega Vana večkrat mučimo po uničeni cesti.
Na albansko-črnogorski meji zopet malo počivamo in čakamo prehod, nato pa se naša pot nadaljuje v smeri Žabljaka (Durmitorja).
Durmitor je gorovje v severozahodni Črni gori. Njegov najvišji vrh je Bobotov Kuk z višino 2.523m nadmorske višine. Durmitor je na severu omejen s kanjonom reke Tare, na zahodu s kanjonom reke Pive in na jugu s kanjonom reke Komarnice. Območje je od leta 1952 razglašen za Nacionalni park Durmitor. V sklopu gorovja Durmitor se nahaja več kot 50 vrhov nad 2000m. Središče nacionalnega parka pa je najvišje ležeče mesto na Balkanu; Žabljak.
Naša prva točka ob vstopu v nacionalni park je pojedina v konobi Moje selo. Seveda si naročimo žar specialitete, pa šopsko solato.
Podkrepljeni pa se nato odpravimo po panoramski cesti v iskanje prenočišča.
Najprej preverimo smučišče Žabljak-Savin Kuk. Za smučanje in ostale aktivnosti je na voljo 4,7km prog, ki se nahajajo med 1.515m in 2.212m nadmorske višine. Malo nas zmoti gneča, zato se odpravimo dalje v iskanje prenočišča. Preverimo par parkirišč iz park4night, a nimajo razgleda, ali pa nam enostavno niso všeč.
Na koncu izberemo kamp Mlinski potok, ki ponuja razgled na gore in je dobra iztočna točka za pohod do Črnega jezera. Črno jezero je jezero ledeniškega porekla na nadmorski višini 1.416m. Mi se do njega odpravimo po gozdni poti, nato pa pohod nadaljujemo po urejeni krožni poti okoli jezera. Vse skupaj nam vzame dve urice. Lep pohod in praktično nezahteven, če se držiš utrjene poti.
Preostanek večera preživimo ob Vanu z razgledom na gore.
9.Dan: DURMITOR – RAMSKO JEZERO
Po jutru se dan pozna, zato kavica ob sončnem vzhodu, ko otroci še spijo in je še popolni mir.
Ko se najina četica zbudi in poje zajtrk, je čas za odhod. Pred nami je dokaj dolga pot do naslednje destinacije v Bosni in Hercegovini. Odločimo se za vožnjo čez prelaz Sedlo, ki leži na 1907m nadmorske višine. Pot se nam sicer s tem podaljša a so razgledi po poti vredni vsake minute vožnje več.
V Durmitor se še vrnemo z Vanom in takrat tudi osvojimo vrh ali dva. Mogoče naj dodam opozorilo vnaprej, cesta čez prelaz je ožja, a gre tudi z večjim avtodomom.
Po spustu iz Durmitorja v dolino reke Pive nas čakajo tuneli in nato meja z Bosno in Hercegovino, kateri sledi dokaj uničena cesta, ki je pridobila v zadnjih letih kako luknjo več in na nekaterih odsekih celo svež asfalt.
Naše zadnje prenočišče na tej poti je Kamp Grubeša ob Ramskem jezeru. Ramsko jezero je umetno jezero, ki se nahaja v občini Prozor-Rama. Nastalo z gradnjo jezu Rama leta 1968 na reki Rami in služi kot rezervoar za shranjevanje ramskih voda, ki jih uporablja hidroelektrarna Rama.
Jezero je primerno za kopanje in ostale vodne športe. Mi se parkiramo v kamp Grubeša, ki se nahaja na polotoku Ščit. Super lokacija z lepim razgledom na jezero in manjše otočke na njem. Fantje pa celo izkoristijo čoln na vesla, ki ga prijazna lastnica ponudi za raziskovanje jezera.
Tako mine še en večer na tem potovanju, žal pa je ta tudi zadnji.
10.Dan: RAMSKO JEZERO – DOM
Pred odhodom domov se fantje še enkrat ohladijo v jezeru, midve s Tjašo pa se odpraviva na sprehod po polotoku Ščit. Vedno težje naš Van obrnemo proti domu, a nas žal čakajo obveznosti. Čas je za povratek…
Zopet izberemo malo daljšo pot, ki nas pelje po res čudoviti panoramski cesti. Pokrajina pa skoraj spominja na afriško stepo. Tu pa tam kaka vasica vse ostalo pa travniki. Res zanimiva cesta, na kateri smo bolj kot ne sami.
Daljši postanek naredimo v Banja Luki, kjer obiščemo tržnico na željo mulcev. Hitro pa je tudi mulcem jasno, da ta tržnica ni poceni, niti nima kaj zanimivega za njih.
Kosilo so tokrat “pite izpod sača”; burek, krompiruša, zeljnica in pita od buč, pa seveda jogurt.
Siti se odpravimo dalje proti Sloveniji. Pred nami je zelo dolga vožnja proti domu s krajšimi vmesnimi postanki. Na meji Gradiška čakamo dve in pol ure za vstop v Hrvaško in vsi malo postanemo sitni. Ampak tudi čakanja na meji so del potovanja…
POVZETEK/NASVETI:
- STROŠKI POTOVANJA ZA 10DNI: cca 1500EUR (gorivo 550EUR, prenočišča 130EUR, cestnine 250EUR, vstopnine 50EUR, hrana in pijača cca 500EUR)
- PREVOŽENI KILOMETRI: 3.500km
- Menjava denarja: Mi smo večinoma plačevali s kartico, vzamejo pa praktično vsepovsod EURe.
- Grčija: Za zaključek poletnih počitnic in na željo naših mulcev, vendar pa priporočam kak teden kasneje. Enostavno prevroče!!!
- Albanija: Priporočamo ogled Gjirokastra. Vstopnice za ogled grada so 500 lekov na odraslo osebo in otroka nad 14. let. Menjalni tečaj (restavracije, itd..) 100lekov=1€. Kruje pa nas ni navdušilo.
- Vstopnica za Nacionalni park Durmitor je 5€/odraslo osebo, 3€ avto. Otroci pod 14.let so zastonj, nad 14.let pa se je šteje kot odrasla oseba.
- Predlog: Pot do Ramskega jezera vodi mimo jezera Jablanica, ki je mene osebno bolj navdušil s svojo zeleno barvo. Priporočam postanek tudi ob njem.
- PRENOČIŠČA:
- 1.Noč: Srbija- počivališče/prva bencinska na avtocesti od Leskovaca (FREE)
- 2.Noč: Grčija – Litochoro (FREE) [40.1567, 22.5481]
- 3.Noč: Grčija –Isthmia (FREE) [37.908901, 23.0122]
- 4. Noč: Grčija – Kamp Akrata (46,5EUR/noč za 2+3 ljudi) [38.172642, 22.3367]
- 5.Noč: Grčija – Kryoneri (FREE) [38.34371, 21.598563]
- 6.Noč: Albanija – Gjirokaster (20EUR) [40.08911, 20.1389]
- 7. Noč: Albanija – Kruje (25EUR) [41.5059, 19.7828]
- 8. Noč: Črna gora, Durmitor: Mlinski potok (22EUR) [43.1552, 19.1]
- 9.Noč: Bosna in Hercegovina, Ramsko jezero: Kamp Grubeša (15EUR) [43.808, 17.534]